Olga Zgaga: ... jubilej posveča svoji gori
Olga Zgaga
PD PODBRDO JUBILEJ POSVEČA SVOJI GORI
Baška grapa
Baška grapa že tik nad dolinskim dnom ponuja številne drobne bisere, ki jih je narava izoblikovala med silovitim zajedanjem v ozke soteske, prepadne grape in vlažne globeli. A veliko bolj privlačen je klic okoliških višav. Ujeta je namreč v varno naročje Spodnjih Bohinjskih gora, ki jih mnogi še poznajo pod imenom Peči in Cerkljanskega hribovja, iz katerega izstopa najvišji vrh, razgledni Porezen.
Črna prst – od senožeti do botaničnega vrta
Med domačini planinarjenje v današnjem pomenu besede dolgo ni bilo v navadi. Strmine so namreč obvladovali vsak dan, saj jih je neizprosen boj za preživetje gnal, da so travnata pobočja pokosili vse do vrhov, pasli živino in lovili divjad. Nemara so z nezaupanjem opazovali raziskovalce, zlasti botanike, ki jih je že ob koncu 18. stoletja privabljalo sem pestro rastlinstvo. Posebno na prisojnih pobočjih nad Baško grapo se je namreč zaradi vplivov Jadranskega morja in ugodne geološke sestave tal bohotilo v neverjetni raznolikosti. Kmalu so spoznali, da v pestrosti cvetličnega bogastva prednjači Črna prst s svojo okolico. Tako v 19. stoletju sledimo vrsti znamenitih botanikov različnih narodnosti, ki so tako na primorski kot na bohinjski strani gore odkrivali nove in nove vrste cvetja in drugega rastlinstva in ga popisovali. Leta 1841 je pritegnila celo saškega kralja Friderika Avgusta, da je na vrh stopil z bohinjske strani, sestopil pa v Podbrdo in prespal v tamkajšnjem župnišču. Torej ni čudno, da se jo je prijel vzdevek »botanični vrt Evrope«. Botanično zanimanje zanjo se je v 20. in v začetku 21. stoletja še intenziviralo. Slovenski botanik Tone Wraber je Črno prst krstil »rastlinsko svetišče – sanktuarij«.
Črna prst - vpis v elektronsko planinsko knjigo
V začetku prejšnjega stoletja je panoramska očarljivost okoliških gora na vrh Črne prsti začela privabljati tudi domačine. Ob zaključku šolskega leta 1900 je vikar iz vasice Stržišče ob vznožju gore popeljal šolarje na vrh k zaključni maši, nato pa v kroniko zapisal čudovit slavospev gori in cvetju. Med mladimi z obeh stani gore je prišlo v navado, da so se z obeh strani gore že opolnoči podali na vrh, od koder so skupaj občudovali rojevanje sončnega vzhoda. Med petjem slovenskih pesmi so se spletala prijateljstva, potrjena s šopki planik. Toda v to hribovsko idilo je po prvi vojni drastično zarezala rapalska meja. Nova oblast ni dovolila dostopa na vrh Črne prsti, v poznih tridesetih letih je na njem zgradila manjšo vojašnico.
Planinci PD Podbrdo nosijo Črno prst v svojih srcih
Leta 1954 je PD Most na Soči nekdanji vojaški objekt preuredilo v planinski dom, a je leta 1957 prenehalo z delovanjem. Planinska zveza Slovenije ga je leta 1959 predala v upravljanje, oskrbo in obnovo komaj dve leti staremu Planinskemu društvu Podbrdo. S tem so se krajani gornjega dela Baške grape zapisali svoji gori Črni prsti. Na posvetu planinskih društev Primorske v Podbrdu (10. oktobra 1965) so ga poimenovali »Planinski dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti«. V skoraj šestdesetih letih je popolnoma spremenil svojo podobo, saj ga je društvo preuredilo, dogradilo in nadgradilo. Zadnjih 40 let ga oskrbuje s tovorno žičnico. Pogled na prehojeno pot kaže, da je pri oskrbovanju in vzdrževanju doma in planinskih poti prostovoljno delo članov in simpatizerjev društva še vedno ključnega pomena.
Črna prst, rdeča nit jubilejnega leta PD Podbrdo
Letos je sneg še konec aprila pobelil goro, a Planinskemu društvu Podbrdo je uspelo planinski dom pripraviti za redno obratovanje že 10. junija. Tovorni žičnici je pretekla zima prizanesla, tako da so žičničarji brez težav prepeljali na goro vse potrebno za zagon planinske sezone. Dom in okolico so temeljito očistili in poskrbeli za nekaj novitet in izboljšav, prijaznih oskrbnikom in obiskovalcem. Posebno so ponosni, da so usposobili sobo, ki ob lepem vremenu ponuja pogled do morja. Z ograje podpornega zidu pisan transparent naznanja jubilejno leto društva. Nekaj utrinkov s te poti ponuja stalna razstava v domu, ki osvetljuje tudi življenjski poti Zorka Jelinčiča in ustanovitelja društva Ivana Anderleta- Rejčka. Sicer pa
PD Podbrdo bogati praznično leto z akcijami, ki povezujejo člane in promovirajo dom na Črni prsti.
Sredi julija je organiziralo tridnevni pohod na Triglav. Skupaj s planinci iz PD Cerkno ga je pričelo na Črni prsti. Prvi dan so dosegli kočo pri Bogatinu, drugi dan so prespali v Planiki, tretji dan zgodaj zjutraj pa so po poldrugi uri hoje dosegli Aljažev stolp. Posvetili so ga spominu na prvi društveni izlet v ustanovitvenem letu.
Razpisalo je denarno nagrado 300 EUR tekaču, ki bo na 24. teku Ivana Anderleta na Črno prst 2. septembra podrl dosedanji rekord Petra Lamovca iz leta 2006 (00:47:46).
Tradicionalno srečanje planincev na Črni prsti tretjo soboto v septembru bo tokrat vključeno v akcijo Slovenija planinari. Prepleteno bo z druženjem, povezovanjem in sodelovanjem, saj bo hkrati tudi srečanje 15-ih planinskih društev Meddruštvenega odbora Posočja. Skupaj s predsednikom Gregorjem Rupnikom so že zastavili program, ki se bo pričel s sveto mašo za preminule planince, nadaljeval pa s kulturno in zabavno vsebino.
Že od 1. aprila pa deveto leto zapored teče akcija »Na obisk na Črno prst«, ki se bo zaključila 1. decembra. Pohodniki, ki bodo v tem času najmanj 10-krat premagali vzpon na goro iz izhodišč Kal, Trtnik, Mencingerjeva koča (Bohinj), Vrh Bače ali Vogel oz. Rodica in ga potrdili z vpisom v posebno knjigo v planinskem domu, izven sezone pa v bivaku, bodo naslednjo pomlad na občnem zboru društva prejeli spominsko majico. Za osnovnošolce zadostuje najmanj pet vzponov. Za vse, ki bodo v akciji uspešni tri leta zapored (od leta 2016), PD Podbrdo pripravlja presenečenje.
Botanično neizmerno bogat, razgleden greben Črne prsti, ki že poljublja obrobje Triglavskega narodnega parka, je najlepši v juliju. Oskrbnika Damjana in Goran nagovarjata ljubitelje narave, naj ustavijo svoj korak, se potopijo v tisti navdihujoči občutek svobode, ki ga doživiš le na vrhu in si privoščijo čudovit pogled na širna gorska prostranstva. Vključen je tudi v seznam hribov z NFC nalepko, tako da pohodniki lahko osvojen cilj s svojim mobilnim telefonom »vpišejo« v digitalno planinsko knjižico. Seveda lahko svojo prisotnost zabeležijo tudi »po starem« v vpisno knjigo v planinskem domu. Z eno od razglednic lahko pošljejo planinske pozdrave prijateljem, kupijo majico z logotipom Planinskega društva Podbrdo, v ponudbi je tudi nekaj planinske literature. Ob tem bodo deležni omamnih dišav iz planinske kuhinje.
Foto: Alenka Zgaga, Matjaž Trojar