Janez Pikon 13.07.2017 05:29 4815 0

Veliki Selišnik

Janez Pikon: Razgleda z izpostavljene gore se ne bi branil vsak težje dostopni dvatisočak, samotni vrh drži razgledni jim korak.

Severovzhodno ob Malem Draškem vrhu, se nad valovito in poraščeno planoto vzpenja Veliki Selišnik (1952 m), ki ga predel Solnice z manjšimi poraščenimi vršiči in Blejsko konto, ter bolj vzhodnim Malim Selišnikom, ločuje od glavnega grebena. V katerem se v smeri severno zvrstijo ostro robni Draški rob, Debeli vrh (Veliki vrh), Vrh Razora, brezimni poraščen vrh, Mrežce in Lipanski vrh. Vsi ti vrhovi so jugozahodno lažje dostopni. Med njimi ima največji pomen za planince jugozahodni sosed Lipanskega vrha, Mrežce, kamor po južnem in vzhodnem pobočju Mrelše, vodi priljubljena in označena steza s planine Lipanca južno mimo Viševnika in dlje v smeri Vodnikove koče.

Vstopimo na sledljivo in z možici označeno stezico, ki nas vodi vzhodno na z gostim ruševjem poraščeni vrh, ki domuje z vrhovi nad Pokljuko s planino Lipanca in vse do Debele peči. Redkih planincev vajena, zato le delno opazna in označena steza nas vodi na teme gore, katere razgledov se ne bi branil še tako znani, težje dostopni dvatisočak, ta bolj samotni vršak drži razgledni jim korak.

Gorski predel Solnice se med Draškim robom in Velikim Selišnikom, pridruži poraščeni Debeli vrh, ki se severno v greben Mrelše blago dviguje zahodno nad Pokljuko. Gorski travniki na pobočju Zgornji Razor so prepleteni s skalnatimi lijaki. Vrtačasto zelena očesa so močno poraščena, razdrapana in v ruševje odeta. Ožji greben nad dolino Krme se izza Malega Draškega vrha do Lipanskega vrha občutno zniža, vrhovi le še nekoliko molijo svoja gola temena nad gozdovi. Zahodni greben z Velikim Selišnikom in Draškim robom s tremi večjimi škrbinami, ki se dvigajo v nižjem grebenu, povezujejo Draški vrh nad predelom Solnice, ter dosežejo Veliki vrh, Vrh Razora, Mrežce in Lipanski vrh.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon