Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Odličen trening

Gorenjski glas - Jelena Justin: Ferata Grančišče (844 m) – Če z Dovjega pogledamo proti Mojstrani, je

... Grančišče tista znamenita skala nad vasjo. Če pa proti Grančišču pogledamo izpred Slovenskega planinskega muzeja, pa gledamo v smeri dveh novih ferat.

Grančišče, prepadna skala nad Mojstrano oz. jugozahodno od Mojstrane, nam na vrhu postreže z lepim razgledom na Mojstrano in Dovje, na greben Karavank, predvsem Dovško Babo, Hruški vrh, Klek, Stol, pogled proti Vratom pa je zaradi gozda nerazgleden. Preko nepomembne skale so v lanskem letu naredili dve atraktivni ferati, zelo zahtevni zavarovani plezalni poti, ki bosta dobra dodatna turistična ponudba. Preizkusili smo ju že lani, a glede na to, da se sezona obiska visokogorja hitro približuje, ju pojdimo ponovno preizkusit in malce potrenirat.

Zapeljemo se v Mojstrano in parkiramo pri Slovenskem planinskem muzeju. Od muzeja nadaljujemo približno sto metrov proti Vratom, ko se na desni strani odcepi cesta, ki pelje mimo hiš. Smerokaz nas usmeri strmo levo navzgor, skozi gozd in po manjšem melišču na začetek ferate. Mislim, da ni treba posebej povedati, da je uporaba čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta nujna. Čez Grančišče sta speljani dve ferati: lažja modra Aljaževa (B), težja rdeča Pot Mojstranških veveric (C). Za tiste, ki morda ne veste: Mojstranške veverice je bila skupina domačinov, ki jih je uspelo preplezati številne izjemno zahtevne smeri doma in v tujini. Mojstranške veverice so bili: Janko Ažman, Zvone Kofler, Klavdij Mlekuž in Janez Brojan; kasneje sta se jim pridružila še Janez Dovžan in Miha Smolej.

Da sta ferati dve, je odlična zamisel, saj vsak lahko svoj vzpon prilagodi glede na svoje znanje oz. – ker se poti nekajkrat srečata – lahko po težji začnemo, in če vidimo, da je za nas prezahtevno, nadaljujemo po lažji modri poti. Značilnost ferat v Grančišču so ohlapne jeklenice, kar je značilno za italijanske zavarovane plezalne poti.

Povzpeli se bomo po težji ferati, Pot Mojstranških veveric. Vstop v ferato je precej navpičen, direkten, a pot kmalu zavije rahlo v levo in precej hitro dosežemo znamenito lestev, ki pa ni povsem fiksna. Za marsikoga verjetno dokaj adrenalinsko! Na vrhu lestve nas jeklenica vodi v desno, čez razčlenjeno skalo. Stopov je veliko in ni problema. Lepo speljana pot nas hitro vodi proti vrhu in že dosežemo tehnično najtežji del ferate – prečka v desno. Na tem mestu so uporabljene dodatne skobe. Če jih ne bi bilo, bi bila ferata prijetno začinjena in bi jo lahko označili z oceno D. Nad prečnico se pot požene direktno navzgor, nato pa se usmeri rahlo v desno in že smo na vrhu. Ponekod je izpostavljenost izredna. Kratko in sladko, pravzaprav! Dolžina ferate je približno 250 metrov. Na vrhu je vpisna knjiga, kjer je opozorilna prošnja, da naj se ne sestopa po lažji ferati. Povsem razumem prošnjo in upam, da se bo spoštovala! Z vrha lahko sestopimo po južni ali po severni poti. Če se odločimo za južno pot, sledimo stezi v smeri smerokaza Mojstrana. Na začetku se pot strmo spusti, nato pa prečno zavije v desno in nas pripelje na markirano pot, ki pelje proti Vrtaški planini, vrhu in Slemenu.

Ferato sem obiskala pred kratkim in upam, da jo bodo odgovorni malce »pometli«, saj zemlja lahko kakšnemu neveščemu povzroča nepotrebne težave.

Za konec naj pohvalim storjeno delo in naj ferati služita svojemu namenu.

Nadmorska višina: 844 m
Višinska razlika: 200 m
Trajanje: uro in 30 minut
Zahtevnost: 5 / 5

  22.06.2017

 

Fotografije Jelena Justin

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti