Iztok Snoj 15.06.2017 07:30 1496 0

Šest dni Bohinja (2)

Srednji svet: Ni lepšega kot pohajkovanje po sončni strani jezera, pod strmim in svetlim Pršivcem, v družbi prijetnih deklet.

Med vodo in goro

Na sprehodih po lepih kotičkih narave nisem več hiter, tokrat sem lahko še počasnejši. Nekaj časa hodimo po poti, vmes po zamrznjeni travi, občasno po peščenem stiku kopnine in vode. Edini smo si, da je prelepo, in v tem nismo osamljeni. Veliko sprehajalcev je z otroki in psi, vsi pa znajo uživati v pomanjkanju napora, enako kot mi sami. Mir jezerske gladine uživamo nekje na sredini, dokler se žareča krogla ne približa robu obronkov. Vogel strmo nasprotuje popoldanskemu soncu. Vrnemo se k spodnjemu delu jezera in senca potuje za nami. Vsak najde svoje mesto na obali, od koder lahko opazuje dve sonci, eno v vodi.

Ne manjka veliko, ko bo grelec na nebu ugasnil, in v hipu bo ozračje postalo preostro za poležavanje. Poleti jezero nima miru, kot ga nimajo njegovi obiskovalci. Takrat gost promet odmeva po jezerski gladini in prodre v vse kotičke in zalivčke. Vračam se, ko zaslišim: »Prosim, odrešite me te glasbe!« Jo je motilo moje žvižganje? Obrazne poteze ne kažejo tega. »To je Sarah Brightman, poje …« »Že vem! Fantom iz opere je ta čudovita melodija,« ji šine na misel. Mala podrobnost mi da novo zadovoljstvo in že odžvižgam za svojo družbo.