Kibubazin: Razgled je darilo, ki ga dobiš v gorah. In tule je Kibubin izbor daril iz 
Kamniško-Savinjskih Alp: ...
... približno desetih neprenapornih - čas vzpona smo omejili na dobri dve uri - ali prezahtevnih vrhov, ki odpirajo poglede na osrednje Grintovce ter njihovo bližnjo in daljno okolico.
Goli vrh (1787 m)
Imenu navkljub sta vrh nad Jezerskim in pot nanj pretežno gozdnata. Na najvišji točki, do kamor pridemo iz Ravenske Kočne, pa dobimo točno to, kar obljublja - "gole" travnike in širne poglede na severno plat Grintovcev nad Jezerskim.
Veliki vrh (1742 m)
Velikih vrhov v naših gorah res ne manjka. Tale je hecno poimenovan, ker se ob boku pravih velikanov, osrednjih Grintovcev, zdi kot palček. Velik pa je po razgledu - ko po dveh strmih urah iz Makekove Kočne prisopihamo na neporaščeno najvišjo točko, se znajdemo iz oči v oči s severnimi ostenji razdrapanih vrhov Kočne.
Kržišče (Pokovše, 1658 m)
Poznamo ga kot stranski vršič na krvavškem smučišču, kjer se iztečeta dve počasni vlečnici, in sploh ne vemo, da je tudi čudovit razglednik, postavljen visoko nad osrednjo Slovenijo in Gorenjsko. V vseh letnih časih je lahko cilj lahkotnega sprehoda. Od zapornice na koncu (brezplačne) ceste na Krvavec je do vrha slaba ura po odprtih travnikih.
Vrh Korena (1999 m) in Kompotela (1989 m)
Do obeh skoraj dvatisočakov severno od Krvavca sta s Kriške planine dobri dve uri hoje - lahko čisto enostavni, lahko pa tudi nekoliko bolj dinamični po zahtevnejšem grebenu čez Ježa. Za selfije z južno panoramo od Grintovca do Planjave v ozadju skoraj ni boljše lokacije!
Kamniški Dedec (1583 m)
Prvi izraziti vrh v brezpotnem grebenu Zeleniških špic nad Kamniško Bistrico je najzahtevnejši med tu predstavljenimi. Pot, ki se odcepi od "avtoceste" proti Kamniškemu sedlu, je neoznačena in presneto strma, na koncu pa je treba celo malček popaziti. Toda če bi radi samoto in prvovrstne poglede na Brano, južna pobočja Planjave in strašljivo krušljiva ostenja Rzenika, je to prava stvar!
Velika planina (1666 m)
Pravzaprav je čisto vseeno, ali se sprehodimo do najvišjega vrha planote, Gradišča, ali ostajamo kje drugje, in vseeno je tudi, ali se pripeljemo z gondolo, avtom ali pripešačimo iz doline. Panorame Grintovcev so prvovrstne, da vseh ostalih priboljškov - idiličnih hišic, lenih krav, bogatega cvetja in še česa - sploh ne omenjamo.
Vrh Kašne planine (Kranjska Reber, 1435 m), Lepenatka (1425 m) in Veliki Rogatec (1557 m)
V smeri sever-jug ležeča trojica vršičev je pravšnja za vsakogar, ki želi veliko razgledov (z Veliko planino v prvem planu) za malo napora in nevarnosti. Pristopi so kratki, vrhovi odprti in slikoviti, samo Veliki Rogatec pa vzemite z nekoliko več previdnosti - pot s sedla Kal je prav alpska in zahteva pravo plezanje.
Strelovec (1763 m)
Vrh v grebenu Krofičke strašno cenijo ovce. Že vejo, zakaj. Mnenja o paši na vrhu sicer ne moremo dati, je pa zgoraj strašno lepo. Če si želite bolje ogledati manj znana ostenja od Križevnika do Velikega vrha in Raduho, si tam le privoščite dolg, razgleden počitek. Najkrajša pot na vrh pelje od Knezove kmetije nad Robanovim kotom.
Strevčeva peč (1338 m)
Najnižji in najbližji, ne pa tudi najlažji od opisanih razglednikov. Od Sv. Duha pod Olševo je do tja le pol urice, toda pot ni označena, na vrhu pa je tudi izpostavljena. Pazite, da boste ostali le pri razgledih na Logarsko dolino, ne pa tudi pri bližnjem spoznavanju južne stene te "peči", ki jo cenijo plezalci!
Smrekovec (1577 m)
Pravzaprav je razgleden celotni greben od Smrekovca proti Raduhi, če se le izmaknete gozdovom. Ampak Smrekovec je najvzhodnejši in zlahka dosegljiv v udobne pol urice od Doma na Smrekovcu. Če želite več, se mirne duše lahko sprehodite še naprej.