Kibubazin: Italijanske Karnijske Alpe so prav poseben svet ...
... svet za pustolovce, raziskovalce, lovce na samoto ali preprosto uživače. Če jih še ne poznate, je tu pet utemeljenih razlogov, zakaj bi se morali čim prej odpraviti na ono stran meje.
Ker so blizu
Najvzhodnejši obronki Karnijskih Alp so tik za slovensko mejo, nad Trbižem/Tarvisio, torej dobro uro vožnje iz osrednje Slovenije. Južna predgorja tega gorovja so pri roki Primorcem, ki se najhitreje tja spravijo prek Vidma/Udine in Tolmezza. Ampak ko vas bo enkrat zgrabila karnijska strast, vas bo hitro potegnilo tudi na zahodne konce. Kamor koli greste, vožnje ni več kot za tri ure - ravno prav za (podaljšan) konec tedna.
Ker ni množic
Dolomiti so strašno lepi, menda eno od najlepših gorstev na svetu! Imajo pa to presneto nevšečnost, da to vemo vsi, kar lahko pomeni gnečo kot popoldne na ljubljanski obvoznici: zastoje na cestah, zastoje v plezalnih smereh, zastoje na feratah … No, v Karnijcih množic ni. Neredko se zgodi, da ves vikend ne srečate nikogar, v vpisni knjigi na vrhu gore pa najdete vsega nekaj deset vpisov na leto.
Ker so ravno prav visoki
Za vse sezone: poleti čakajo najvišji vršaci, ki segajo do 2700 metrov, v prehodnih obdobjih se vabljivo raztezajo dolgi, na jug obrnjeni grebeni, celo pozimi pa si lahko privoščite čisto kopne avanture v Karnijskih Predalpah. Da turnega smučanja niti ne omenjamo … In zlepa jih ne zmanjka - za vsakim obzorjem se odpre novo obzorje, nova dolina in nov greben.
Ker so drugačni
Pozabite na markirane poti, kakršnih ste navajeni iz Slovenije. Karnijske markacije vodijo po dolinah, na sedla in do bivakov. Naprej na vrhove je treba iti malo za nosom ali ob pomoči prijaznih rdečih pik, ki slišijo na ime bolle rosse. Pa se malo prijeti za trave in skalo ter poplezati tja do dvojkice. Drugi tip karnijske uživancije so označene, a pogosto že opuščene poti skozi divje, odmaknjene doline s samotnimi tolmuni in pozabljenimi vasicami. Potem so tu še ferate in prava plezarija in vojaški ostanki in čisto običajne markirane poti, vse pa z žlahtnim pridihom strmin, borovcev in zlatih, po morju dehtečih trav.
Ker so udobni
Ceste so italijansko solidne, prelazi slikoviti, trgovine dobro založene, gostišča vsepovsod, koče oskrbovane, parkiranje neproblematično, zgodba zase pa so pločevinasti rdeči bivaki, ki so pogosto postavljeni na tako idiličnih mestih, da se vam kar milo stori. Kaj še čakate?