Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dogajanje

26.03.2017 20:41
DOGAJANJE PO SPREJETJU PRAVIL

1. del: VODNIŠKO ZADOVOLJSTVO
2. del: 
KAJ SMO SE VODNIKI NAUČILI IZ NESREČE
3. del: 
POPREDALČKANA VODNIŠKA VZNEMIRLJIVOST


Gore-Ljudje - del: 1 | 2 | 3 |


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ponedeljek, 27. marec 2017, ob 22:58, Franci Savenc, ogledov: 637

Razgledi - Borut Peršolja: ... po sprejetju pravil 

Nadaljujem pregled nastajanja novega prostovoljnega vodništva v jubilejnem letu, ki zaznamuje petindvajsetletnico sprememb.

V postopku kategorizacije vodnikov PZS je bila po besedah tedanjega načelnika KVIZ dr. Tomaža Vrhovca “daleč najbolj odmevna in kontroverzna izpeljava samega projekta”. Izdelavi osnutka Pravil o enotni kategorizaciji vodnikov PZS (v nadaljevanju: Pravila), polletni javni razpravi o osnutku Pravil, izdelavi končne različice Pravil, dvakratni razpravi v upravnem odboru PZS, izdelavi čistopisa Pravil in pripravi dopolnilnih aktov k njim (pripravljena je bila Preglednica potrebnih kvalifikacij za predavatelje in izpraševalce posameznih tem) je sledila izvedba. Tako kot ves čas je imela dva obraza: enega v okviru MK PZS in drugega v okviru Odbora za planinske vodnike KVIZ PZS.

Gore. (Fotografija: Borut Peršolja)  

Odbor za PLV je jeseni 1992 v Obvestilih PZS objavil poseben formular, ki naj bi ga vsak PLV izpolnil in na podlagi tega dobil ustrezne kategorije. Formular je bil nejasen in večina PLV ga je izpolnjevala kot vsakoletno poročilo in ne kot vlogo za registracijo. Izkazalo se je, da PLV večinoma niso sodelovali v polletni javni razpravi in da številnim smisel in pomen kategorizacije nista bila jasna. Odbor za PLV je planinskim vodnikom tudi množično zavračal nepravilno izpolnjene vloge. Ob tem je prišlo do številnih težav, nesporazumov in hude krvi, tako da so spori, izhajajoči iz podeljevanja kategorij, prišli pred upravni odbor PZS.

Upravni odbor PZS (24. 4. 1993) je po burni razpravi na Golteh sklenil, da
- se kategorije, podeljene PLV v letu 1993, razveljavijo, za ostale vodnike (MPV, GV) podeljene kategorije ostanejo v veljavi,
- se prehodno obdobje podaljša za eno leto (do 31. 8. 1994),
- se prehodne določbe Pravil dopolnijo in popravijo in
- vsi pristojni organi (MDO, OPLV, KVIZ) vodnikom pojasnijo, zakaj pri Pravilih sploh gre in kako se da pridobiti posamezne kategorije.

Nič bolj sprejemljivo znamčenje. (Fotografija: Borut Peršolja)

Spremembe prehodnih določb Pravil naj bi omogočile (zlasti PLV) preprostejšo pridobitev kategorije “B”, čemur je MK PZS nasprotovala. Iz prvotnega opisa B kategorije naj bi se v opis C kategorije preneslo:
- zahtevne neoznačene poti in
- lahko brezpotje.

V pismu, ki sem ga poslal vodstvu MK PZS, sem ocenil, da takšnega predloga ne moremo podpreti, saj

»- MK PZS izobražuje MPV že vrsto let po dogovorjenem Predmetniku. Vsakdo, ki uspešno konča tečaj za MPV, prejme diplomo, ki mu to potrjuje.
- Del Predmetnika je tudi predmet Gibanje v gorskem svetu. V katalogu znanj, ki naj jih posreduje ta predmet, je opisano (citiram iz Teze za tečaj za MPV, Ljubljana 1987 str. 112 oddelek B, točka 1. in 2.):

B) H0JA
1. POKAZATI
- hoja po nadelani poti
- hoja v večji skupini
- hoja prvega v večji skupini
- hoja po brezpotju
- hoja naravnost in v ključih po brezpotju
- hoja po travah, med borovci
- vzpon po skrotju, po melišču
- sestop po skrotju, po melišču
- uporaba palic

2. OBVLADATI
- tempo in ritem hoje
- izbiranje poti po brezpotju
- hoja v večji skupini

(Obvladati pomeni, da je tečajnik sposoben določeno veščino pravilno in varno izvesti v vsakršnih razmerah. Pokazati pomeni, da tečajnik veščino obvlada in jo zna sotovarišem/vodenim pokazati in jih naučiti pravilne in varne uporabe.)

- MK PZS že ves čas izobražuje MPV tudi za vodenje po zahtevnih neoznačenih poteh in lažjem brezpotju. Za to znanje MPV dobi tudi diplomo, spričevalo z oceno. To še posebej velja za vse MPV, ki so na tečaju dosegli najvišjo oceno (samostojno težje ture).

Zato ne moremo podpreti predloga, ki razveljavlja diplome in znanja, ki so jih tečajniki osvojili. MK PZS ne bo pljuvala v lastno skledo, zato še naprej podpiram odločitev strokovne komisije KVIZ in ne pristajam na planinsko politična izsiljevanja.«

MK PZS v svojem stališču k sreči ni ostala osamljena, zato je bil tak predlog sprememb Pravil zavrnjen.

Dopolnjena Pravila so bila objavljena v Obvestilih PZS, št. 10/11, november 1994.

Pohodništvo spet izpodriva gorništvo. (Fotografija: Borut Peršolja)  

* * *

Poglejmo še, kako je postopek kategorizacije tekel v MK PZS, ki sem jo takrat vodil:

V skladu s sprejetimi Pravili je MK PZS ob pomoči strokovne sodelavke že sredi leta 1992 začela postopek podeljevanja/priznavanja kategorij vsem MPV, ki so bili registrirani v letu 1991. Za podelitev in vpis kategorije je bilo treba v skladu z določili 31. člena Pravil poslati izpolnjen obrazec Poročilo za registracijo vodnikov in vodniško izkaznico. (Kasneje je bil – sprva enoletni – rok za oddajo vlog podaljšan do 31. 8. 1994.)

MK PZS je do maja 1993 rešila približno polovico prispelih vlog. Vsakemu MPV smo poslali potrjeno izkaznico z Obvestilom o podeljenih kategorijah. 20. junija 1993 sem pripravil daljšo informacijo o Postopku (PDF 299 kB) za pridobitev vodniške kategorije, ki je bila objavljena v Obvestilih PZS.

Po spremenjenih Pravilih sva celoten postopek vodila skupaj s Klemenom Medjo (mandat za to delo sva dobila na seminarju inštruktorjev planinske vzgoje novembra 1993). Zaradi odlične evidence, ki je bila že takrat dostopna celo v računalniški obliki, sva vodnikom lahko odgovarjala korektno, lahko zatrdim, da tudi odgovorno. Na podlagi dospelih vlog je MK PZS oblikovala predlog podelitve vodniških kategorij, ki smo ga oktobra 1994 razposlali vsem planinskim društvom.

Trije letni časi: pomlad, jesen in zima. (Fotografija: Borut Peršolja) 

Spisek mladinskih planinskih vodnikov s predlogi podeljenih kategorij je – v skladu s Pravili – na svoji seji 20. decembra 1994 potrdil Kategorizacijski odbor PZS. Vsem vodnikom, ki so priložili vodniško izkaznico, je bila kategorija vpisana vanjo.

27. 12. 1994 je bilo objavljeno Poročilo o kategorizaciji mladinskih planinskih vodnikov (PDF 131 kB):

>>>  

Sveta gora skozi obok Svetega Valentina. (Fotografija: Borut Peršolja)

* * *

Vzporedno s kategorizacijo so tekli številni vsebinski projekti premoščanja razlik med MPV in PLV. Lahko rečem, da je MK PZS pri tem imela vodilno vlogo.

Jeseni leta 1992 smo v MK PZS razpisali letno izpopolnjevanje za MPV na Kofcah. Izpopolnjevanje je bilo vsebinsko zelo bogato, saj smo dopolnjevali svoje predznanje s temami o sistemu radijskih zvez v gorah, pogovarjali smo se o razlikah v vodenju odraslih in otrok po gorah, se dotaknili kategorizacije ter doživeli izjemno družaben večer. Po izpopolnjevanju smo – prvič dotlej – izdali Zbornik tez, člankov in referatov v nakladi 200 izvodov, ki je do konca leta v celoti pošel. Praksa izdajanja člankov se je obdržala do danes.

Logična posledica dolgoletnega dela in razvoja vodniškega usposabljanja v MK PZS so bile številne vsebinske spremembe, uvedene med letoma 1992 in 1993: določeni so bili zahtevnejši pogoji za pristop k izpitu, uvedeni težji sprejemni izpiti (PDF 278 KB) (z današnjega vidika na svoj test nisem ravno ponosen …) in pisni izpiti na tečaju, Teze za tečaj za MPV so bile vsebinsko spremenjene, z vrsto organizacijskih postopkov je bilo poskrbljeno za kakovostnejšo izvedbo desetdnevnega tečaja v Bavšici. Dopolnjeno in obogateno je bilo usposabljanje za inštruktorje planinske vzgoje.

Meja, ki povezuje. (Fotografija: Borut Peršolja)

MK PZS je bila pobudnica dogovora o pomoči vodnikov PZS pri organizaciji in izvedbi planinskih športnih dni, s katerim so se strinjali tudi PLV in GV. V pismu, ki je bilo poslano Ministrstvu za šolstvo in šport (minister je bil dr. Slavko Gaber) ter vsem planinskim društvom, smo prosili vodnike, »naj s svojim strokovnim delom pomagajo šolam pri izvedbi planinskih športnih dni, prav tako pa obveščamo šole, da so PD in vodniki pravi naslov za tovrstno pomoč«.

Novembra leta 1993 (19.–20. 11.) je ob organizaciji Mladinske komisije v Erjavčevi koči na Vršiču potekal prvi skupni seminar inštruktorjev planinske vzgoje. Udeležilo se ga je 38 udeležencev, od tega 33 inštruktorjev. Klemen Medja je pripravil Prispevek k poenotenju učenja tehnike na tečajih za mladinske planinske vodnike, Peter Pehani pa o varovalni ploščici. Na tem seminarju je v strokovno doktrino prišel samovarovalni sestav s čelado in dvodelnim plezalnim pasom (ki je vseboval »uničevalec energije« oz. ploščico za dodatno trenje). Sam sem pripravil temeljit pregled stanja na področju inštruktorjev planinske vzgoje, Stanko Pinter pa je pripravil prispevek in predavanje z naslovom Izobraževanje planinskih inštruktorjev.

Sedem desetletij, sedem priložnosti … (Fotografija: Borut Peršolja)   

* * *

Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS so bila v naslednjih letih še večkrat spremenjena in dopolnjena (seje upravnega odbora PZS na Golteh 24. 4. 1993, na Vršiču 19. 6. 1993 in v Trenti 15. 6. 1996).

Decembra 1994 je dobro leto dni staro profesionalno Združenje gorskih vodnikov Slovenije predlagalo spremembo Pravil s ciljem, da kategorizacija ne bi več veljala za GV.

Pot, tlakovana z dobrimi nameni. (Fotografija: Borut Peršolja)
 
Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.
(se nadaljuje)
Oznake: USP
eXTReMe Tracker