Delo - Boris Šuligoj: ... plezat na morje!
Po zaslugi Luke Fonde na Bonifiki uredili največji center v balvanskem plezanju v državi in regiji.
Koper – V Športno-rekreacijskem centru Bonifika bodo v soboto odprli največji center v balvanskem plezanju pri nas in v regiji. Center Plus Climbing bo pomembna pridobitev za državo, ki je lani osvojila svetovni vrh v moškem in ženskem športnem plezanju.
Z uvrstitvijo na olimpijske igre se plezanju odpirajo nove možnosti. Že pred leti se jih je zavedal plezalec, eden od treh vodilnih trenerjev slovenske reprezentance in fotograf Luka Fonda iz Sežane.
Kako to, da je s svojim podjetjem PC Plus center zasnoval prav v Kopru? »Ta predel Slovenije je kljub dvema društvoma plezalno premalo razvit. Le deset minut stran imajo izjemne stene za skalno plezanje na Kraškem robu pri Ospu,« je povedal Fonda in dodal, da je plezalni šport v zadnjih osmih letih med najhitreje rastočimi športi v Evropi in močno povezuje različne generacije, saj plezajo otroci pa tudi ljudje po 70. letu starosti. »Leta 2020 bo prvič disciplina olimpijskih iger in pred dnevi so sprejeli odločitev o podelitvi dveh kompletov medalj – za ženske in moške –, pri čemer bo veljal seštevek dosežkov v vseh treh disciplinah športnega plezanja: v težavnostnem, v hitrostnem in v balvanskem. Ne nazadnje sem se za Koper odločil, ker to pomeni neslutene možnosti za razvoj športnega turizma v regiji,« je pojasnil.
Če bi čakali državo, občine ...
Težko je verjeti, da sodi tako majhna država v sam vrh plezalnega športa, a s plezanjem se po mnenju Fonde ukvarja najmanj 15.000 Slovencev, kljub temu pa je šport še bistveno premalo razvit glede na to, kako pomembno lahko vpliva na človekov razvoj. Hkrati pa razumljivo premalo glede na to, koliko zanj prispevajo država in lokalne skupnosti. Slovenija, denimo, ne premore plezalne stene za hitrostno plezanje. Največji center za težavnostno plezanje so v Ljubljani postavili zasebniki in enako je zdaj z največjim centrom za balvansko plezanje v Kopru. »Ta šport šele doživlja vzpon. V Tokiu imajo 400 podobnih dvoran za takšno plezanje. V Zürichu je center Milandia z 12.000 kvadratnimi metri sten, v okolici mesta je še pet podobnih dvoran,« je pojasnil Fonda.
Za center na Bonifiki se je odločil lani, ko je Luka Koper z razpisom iskala novega najemnika nekaj več kot 1000 kvadratnih metrov velike dvorane pri atletskem stadionu v Kopru. V njej so več kot deset let delovali balinarji, ki pa niso več zmogli plačevati najemnine in so se preselili na Markovec.
Sedemsto kvadratnih metrov sten
Fonda je pripravil projekt in v konkurenci drugih ponudnikov prepričal Luko Koper, da mu je za deset let oddala dvorano. Najemnina je skrivnost, za preureditev nekoč balinarske dvorane je namenil skoraj 300.000 evrov. »Poleg sponzorjev so mi veliko pomagali partnerka in uspešna plezalka Mina Markovič, starši in prijatelji. Preurejanja dvorane smo se lotili septembra lani. In uredili približno 700 kvadratnih metrov sten za balvansko plezanje. To je plezanje do višine 4,5 metra, ko ni potrebno varovanje z vrvjo. Je pa prostor pod steno varovan z blazinami. V dvorani so še prostor za ogrevanje in pripravo na plezanje, igralnica za otroke, vadbena prostora za pilates, jogo in druge športne vaje ... Najsodobnejša plezalna infrastruktura bo izrednega pomena za razvoj plezalne kulture, športnega turizma in za motorični razvoj mlajših generacij, saj poleg tekmovalnosti in rekreacije plezanje spodbuja spomin, koncentracijo, vztrajnost in je primerno celo za rehabilitacijo po nesrečah ali v primerih invalidnosti.
Stena za hitrostno plezanje
»V steni je vsakič drugače,« je povedal Fonda, ki je že 30 let, od svojega devetega leta, do zadnjega atoma predan plezanju. Zakaj smo Slovenci najboljši na svetu v tej disciplini? »Res smo: na zadnjem mladinskem prvenstvu na Kitajskem so bile med prvih pet uvrščene štiri Slovenke. To je posledica tradicije, čustev in strasti do tega športa, ki Slovencem leži, predvsem pa prilagodljivosti zares trdemu delu. Te kombinacije pri drugih narodih ni toliko. Pri pravem plezalcu vidiš iskrico v očeh na 300 kilometrov daleč,« je dejal Fonda. Po njegovem bi lahko z majhnimi vložki ob koprskem centru dogradili še steno za hitrostno plezanje na 15 metrov višine, ki jo najboljši preplezajo v šestih sekundah, lahko bi organizirali mednarodna tekmovanja in tekmovanja za svetovni pokal. Plezalni center je poleg tega idealna dopolnitev plezalne stene v Ospu, saj ob slabem vremenu ali želji po dodatnem urjenju odpira neslutene možnosti. In ne nazadnje – čeprav poziv Gremo plezat na morje! zveni nekoliko ironično, je to v resnici glavna dodana vrednost novega centra.