Kibubazin: Katero opremo potrebujete, če začenjate s športnim plezanjem v plezališčih?
O tem smo povprašali Kibubine strokovnjake.
Prva in najpomembnejša stvar: bolj kot oprema je pomembno znanje, kako jo pravilno uporabljati. Sami kot popolni začetniki nimate v plezališču kaj početi. Vendarle gre za dejavnost, ki je lahko tudi nevarna, zato je obisk tečaja obvezen. Vpišite se torej v tečaj športnega plezanja ali letni del alpinistične šole in vse bo precej lažje, bolj veselo in varneje. Pa morda tudi ceneje, marsikaj od opreme si namreč za začetek lahko izposodite od kolegov. Ko pa boste vedeli, da je to to, in se boste zapodili v trgovino, vam bo pomagal sledeči nakupovalni seznam ...
Plezalniki
Stvar, ki jo najprej kupite, so plezalniki - že zaradi higiene (nosite jih na boso nogo, pa saj to veste, kajne?). Izkušeni plezalci se sicer trpinčijo z bistveno premajhnimi, v katerih imajo boljši občutek za stope, za začetnike pa je bolj priporočljivo, da so dovolj udobni in ne premajhni. Vendarle naj bodo vsaj eno številko manjše od vaše običajne, ker se praviloma raztegnejo. Če se zapirajo z ježkom, jih še hitreje sezujete, da noga spet zadiha. Priporočljiv model za začetnike so plezalniki Triop Orca. Sicer pa se ne obremenjujte preveč, če se izkaže, da z njimi niste najbolj zadovoljni. Če vas bo plezanje resno potegnilo, jih boste po enem letu zaradi obrabljene gume tako ali tako že morali menjati ...
Plezalni pas
Izbira plezalnega pasu je precej svobodna. Ni treba, da je namenjen posebej športnemu plezanju ali da je najdražji model na trgu, pomembno je, da vam je prav, da vas ne žuli in da se v njem udobno počutite. Če je pasni del širok, daje več opore. Pasovi, ki imajo nastavljivo širino nožnih zank, so primerni za plezalce z manj standardnim obsegom nog. Priporočljiv model za začetnike je Singing Rock Garnet.
Magnezij
Tretja stvar na našem seznamu je zadnja, ki je del dejansko osebne opreme, vse ostalo je stvar naveze. Magnezij (v ustrezni vrečki po lastnem okusu in modnih smernicah) je znak uvidevnosti do ostalih, da jim s potnimi rokami ne mastite oprimkov. Vseeno pa z njim ne pretiravajte, tudi brez oblakov belega prahu okrog sebe boste izpadli čisto dovolj profesionalno.
Vrv
Vrv je kos opreme, ki se šteje na navezo in ne na plezalca - en sam plezalec pač nima z njo kaj početi. Dolžina vrvi je odvisna od dolžine smeri, ki jih nameravate plezati, naši prodajalci pa večinoma priporočajo vrvi, dolge vsaj 70 metrov. Slej ko prej boste namreč izrabljeni del na začetku ali koncu morali odrezati in vrv s tem nekoliko skrajšati.
Debelina vrvi naj bi bila 9,6 mm ali 9,8 mm, ker boste večinoma plezali z varovanjem od zgoraj - upoštevajte, da se tanjša vrv hitreje obrabi, debelejša pa je pač nekoliko težja (kar v plezališčih praviloma ne igra take vloge kot v gorah).
Za podaljšanje življenjske dobe vrvi je zelo priporočljiva zaščitna vreča za vrv, v kateri jo prenašate in na katero jo položite pod smerjo. Za prvo silo sta dobra že večji kos močnejšega platna ali vsem dobro znana vreča iz Ikee.
Varovalo
Kar koli imate, morate to predvsem znati uporabljati, v nasprotnem primeru vam prav nič ne koristi. Naši strokovnjaki se v glavnem strinjajo, da so za začetnike najprimernejša nekoliko dražja varovala, npr. grigri ali Click Up. Ta imajo namreč samozatezno funkcijo, tako da se vrv ob padcu avtomatsko zategne, tudi če so roke in misli varujočega čisto drugje. Res pa je, da lahko daje takšno varovalo lažen občutek varnosti in da ob spletu dovolj nerodnih okoliščih še vseeno lahko pride do nesreče.
Kompleti in ostala tehnika
Ena naveza potrebuje 10 kompletov, kar zadostuje za smeri, dolge do 20 metrov. Kateri od njih je lahko tudi daljši, npr. 17-centimetrski, kar olajša vpenjanje pod previsi. Kompleti CT Lime so cenovno udobno in prav nič jim ni mogoče očitati.
Za varovanje in prevezovanje potrebujete 2 ali 3 vponke z matico hruškaste oblike, npr. Singing Rock Bora. Za prevezovanje - kot začetniki se s tem morda še ne boste srečali, saj boste plezali z varovanjem od zgoraj - in spuščanje po vrvi sta koristna še najlonski trak ali prešita zanka, dolga vsaj 120 centimetrov, ki naj ne bo iz dyneeme, in pomožna vrvica, debela 6 mm in dolga 1-1,5 metra.
Čelada
Zdi se, da je izkušenim plezalcem kar malo nerodno paradirati po plezališčih s čelado na glavi, ampak veste kaj? Neumno pa ni! Nad plezališčem so morda živali ali poti, tudi skala pri nas je daleč od pakleniške, glavo pa imamo eno samo. Za udeležence tečajev in otroke do 14. leta je čelada obvezna, ostali pa se torej odločite sami.
Vodnik
Vodnik s skicami smeri je silno koristna reč in investicija, ki se splača, če boste neko plezališče obiskovali večkrat. Za prvo silo pa lahko seznam smeri poiščete tudi na spletu in si ga natisnete.