Akademski AO - Neža Justinek: ... letošnjih slapov | Januarja sem se razveselila napovedanega polarnega mraza.
Končno sem investirala v vso potrebno ledno opremo in napočil je čas za prve samostojne zamahe v ledeni teren.
Prvi vikend januarja smo se odpravili v slapove pod Predelom. Za svoj prvi slap sem izbrala Levi slap pod trdnjavo (WI3, 70 m), ki je bil dober poligon za ponavljanje vrtanja vijakov in vpenjanja kompletov z rokavicami. Zraven levega smo splezali še Desni slap pod trdnjavo (isto WI3, 70 m), kjer smo izkusili ob vse hujšem vetru še pravi polarni mraz -16 °C in komadno nohtanje rok!
Naslednji vikend je padla Logarska dolina s prijaznejšimi temperaturami, dostopom z avtom pod slap in ledom mehkim kot puter. Palenk (WI 3+, 100 m) sva s Tinom (AO Domžale) zlezla v dveh cugih. Plezanje je bilo »na dušek« zaradi lahkega terena, predvsem pa zaradi avtohtonega kričanja dveh Štajercev za nama.
Kolega sta naju spodbujala z vzkliki: »Čujta, hitro lezita, nama se mudi na šiht!« Zato je ostalo dovolj časa, da sva zavila še v Slap pod Sušico (WI 4, 150 m), ki je bil v primeri s prejšnjim malo bolj svečkast in tršega ledu.
Naučila sem se, da pri bolj pokončnem terenu najbolj navija v meča
Logarske doline nismo imeli dovolj, zato smo se tretji teden januarja podali v Spodnji Ivovec (WI4, 100 m), ki se na vrhu nadaljuje v Levi Ivovec (WI 5, 300 m). Oba sta bila super, led odl (5) in sonce v Logarski, ko je bila drugod megla.
Čez par dni sem preverila še Peklenske slapove v Borovnici. Te si bom zapomnila predvsem po stopničkah, ki so bile narejene in posledično zelo olajšanemu plezanju po velikih stopih.
V ponedeljek sva šla s Tinom pred napovedano otoplitvijo še hitro na Vršič.
Za cilj sva si izbrala Centralni slap pod Prisojnikom (WI4+, 200 m). 
Na vstopu so naju presenetili abzajli štirih Avstrijcev, ki so obračali po prvem cugu oziroma pred prvo svečo v drugem raztežaju.
Vesela, da sva slap naenkrat imela čisto zase, sva začela plezati. Led je bil pri -9 °C trd kot kamen, od tolčenja so me bolela zapestja. Po prvem cugu se je začela bolj tehnična plezarija s sitnim prehodom do sveče in previsnim vstopom nanjo, potem pa še veliko vode, ki naju je cel tretji raztežaj temeljito tuširala.
Premočena do gat sem do vrha slapu prepevala o čimprejšnjem abzajlu nazaj v dolino, kjer sem pri avtu dobila najpomembnejšo lekcijo zimskih tur: vedno imej s seboj rezervna oblačila za po turi.