Silvo Baznik: Že dolgo načrtovan ogled za smučanje z Mojstrovice
bo uresničen.
Za vasjo Belce v smeri Martuljka na desni strani na začetku gozdne ceste parkiram avtomobil. S prijateljem bova naredila dolg sprehod, kot bi moralo biti v zimskih zasneženih razmerah, v dolino Belce. Sprva široka vzpenjajoča cesta se zoži, preči strmo in prepadno steno s studenci visoko nad dnom doline, kjer teče Belca. Pred tunelom malce zastaneva, nato stopiva skozi tunel in slediva slikoviti cesti do parkirišča ob sotočju levo Suhega grabna in desno Belega potoka. Greva levo, prečiva most in se vzpenjava ob potoku in vidiva nekaj manjših ledenih slapov. Poslušava šumenje potoka, ko mir prekineta avtomobila, ki naju prehitita. Kmalu zavlada tišina, ko na križišču zavijeva levo in se vzpenjava vedno višje nad sotesko.
Prva dva odcepa ceste spustiva, pri tretjem pa greva z glavne ceste, a se po nekaj minutah izkaže, da je konec široke poti in treba se je vrniti na glavno cesto in iti po njej do gozdarske koče na planini Mikulovici in višje še do korita z vodo. Nadaljujeva po cesti do ostrega ovinka v desno, kjer sta parkirana avtomobila. Greva naprej in slediva cesti do konca, pod Sedlič, kjer je parkiranih nekaj avtomobilov. Do sem sva hodila dobre tri ure. Povzpneva se na sedlo, kamor ravnokar sestopajo pohodniki z Mojstrovice z leve, desno gre steza na Tišlerico, Kresišče in Trupejevo poldne. Malce pokramljamo in nato greva levo vzpenjajoč se sprva ob ograji, a hitro nato po strmem gozdnatem pobočju in na greben. Strma stezica se položi, sem ter tja malce spusti in zopet vzpne ter naju pripelje na prostrana travnata pobočja, od koder v nekaj minutah doseževa vrh 1816 metrov visoke Mojstrovice.
Z vrha so lepi pogledi od Kepe s Stolom v ozadju, preko Mežaklje, Vrtaškega vrha in Vrtaškega slemena s Triglavom za njim, Martuljške gore, Mojstrovke z Jalovcem, Rateške Ponce z Mangartom v ozadju, do Kamnitega lovca z Višarji in seveda na Visoki Kurjek, Lepi vrh, Trupejevo poldne, Kresišče in Črni vrh.
Zaslužila sva si daljši odmor in to tudi narediva. Medtem pride na vrh skupina mladenk in mladeničev, ki pa kmalu zapustijo vrh in se spustijo na vzhodno pobočje gore. Midva še malce ostaneva in nato pričneva spust po travnatem pobočju proti vzhodu. V mislih greva kot pri smučanju navzdol, sprva po prostranem travnatem pobočju, nato pa izbereva desno varianto in po ožjem grebenu skozi gozd navzdol do ceste, ki jo doseževa pred ostrim in kot pri vzponu desnem ovinku. Nekaj časa slediva cesti, nato se zopet spustiva po delno travnatem pobočju v gozd in po kolovozu prideva do gozdarske koče, kjer stopiva na cesto in po njej navzdol do Suhega grabna. Nadaljujeva do stičišča z Belim potokom in po cesti nazaj visoko nad sotesko s potokom Belca do in skozi tunel. Cesta se vleče in midva z njo vse do izhodišča ture, kjer je dolga pot končana.
Gost promet se vije iz Kranjske gore in obratno. Po daljšem čakanju hitro, a očitno nekomu še prepočasi, zapeljem v kolono na magistralki. Nadaljujeva z vožnjo proti domu, kamor prispeva v mraku.
Izvidniška tura za morebitno zimsko smučanje je s tem zaključena. Prehodila sva 24,6 kilometrov v petih urah in trideset minutah s 1069 višinskimi metri vzpona.