Franci Savenc 01.11.2016 06:26 1729 0

Tečajniška izkušnja

AO Kamnik - Živa Lavrinc: ... s podrtijo / Novica, stara skoraj tako kot lanski sneg, a zgodilo se je in prav je, da ste o tem obveščeni tudi vi ...

V soboto, 21. 5. 2016, smo se z alpinistično šolo malo po sedmi uri zjutraj izpred kamniškega Kulturnega doma odpeljali proti Ljubelju. Zbrali smo se na parkirišču za Kompas Shop-om, še enkrat pregledali opremo in se v navezah po dva ali tri podali v bližnje stene. Vsaka naveza je imela vsaj enega izkušenega alpinista, ki je plezal naprej in postavljal vmesna varovanja ter izdeloval sidrišča. Jaz sem vse skupaj doživljala kot, alpinizem v pravem pomenu besede. Premagovali smo kakšnih 150 višinskih metrov zelo krušljive skale in svoje življenje zaupali nekaj klinom, malo prej pribitih v skalo.

Tečajniki smo tokrat utjevali znanje podiranja sidrišč ter vmesnih varovanj. Občasno sem imela s tem preprostim opravilom nemalo težav: v kolikor sem bila pred turo prepričana, da klini ne bi obvarovali mojega padca, sem po turi prepričana, da bi klini zdržali tudi padajočega slona. Klini se niso in niso želeli spraviti s svojih položajev. In med izbijanjem klinov se mi je nemalokrat pripetilo, da sem le tega ponesreči dodatno zabila v špranjo. Takrat mi je na pomoč priskočil soplezalec Jan, ki je poskrbel, da naju Marjan ni predolgo čakal.

Naša naveza se je v dolino vrnila brez večjih težav, v času, ki je bil načrtovan. V popoldanskih urah, ko smo se ponovno zbirali pri Kompas Shopu, me je v nevarnost alpinističnega športa poleg krušljive skale med plezanjem samim, prepričala tudi počena Boštjanova čelada, strgane Monikine hlače, ter praske na Tonkinih rokah. Na srečo smo jo vsi odnesli brez večjih poškodb, tako da verjamem, da nam bo dan vsem skupaj ostal v zelo lepem spominu.

Živa Lavrinc, tečajnica

26.10.2016