PD Nazarje - Marijan Denša: Naš odsek za varstvo gorske narave že vrsto let organizira naravovarstveno-planinski izlet Žareči macesni.
V času, ko se macesni na Dleskovški planoti obarvajo zlatorumeno, obiščemo enega od tamkajšnjih vrhov.
Na letošnji izlet smo povabili planinske prijatelje, natančneje člane odsekov za varstvo gorske narave iz planinskih društev Savinskega meddruštvenega odbora planinskih društev (SMDO). V ta odbor so združena planinska društva Savinjske regije.
Odzvali so se nam gorski stražarji in varuhi gorske narave iz PD Polzela, PD Vinska Gora in PD Zabukovica. Pridružili so se nam tudi štirje planinski prijatelji s Koroške in trije z Gorenjske. Pohoda se je udeležilo 22 pohodnikov in ena »zver«, ki je bila ves čas na vrvici.
Sneg, ki je zapadel nekaj dni pred pohodom, nas ni zadržal, le dolžino in smer poti smo prilagodili snežnim razmeram. Prilagajanje naravi in njeno spoštovanje je tako ali tako bistvo delovanja v planinstvu. Dobro opravljeni in pripravljeni na zimske razmere smo se podali na pot. Sprva tanka snežna odeja se je z vsakim metrom pridobljene nadmorske višine debelila, zato smo v zavetrjih utirali gaz v do kolen globokemu snegu.
Osrednja vsakoletna strokovna tema izleta je gorski gozd. Vsake toliko časa smo postali in prisluhnili razlagi o gozdnem rezervatu Polšak, skozi katerega nas je vodila pot. Posebna postojanka poti je »klop resnice«. Na njej udeleženci izleta predstavijo svoja društva ter opišejo naravovarstveno dejavnost njihovih odsekov za varstvo gorske narave. Kar si ne povemo na klopi, nadoknadimo med potjo.
Narava je bila radodarna z motivi, svetlobo in barvami. Vse so nas najbolj očarale zlatorumeno obarvane obrše (krošnje) stoletnih macesnov, ki so žarele v sončni svetlobi. Modrina neba in belina snega sta njihovo pozlato samo še poudarjali, vsaka na svoj način. Oblaki, ki jih je vse močnejši veter začel zganjati okoli vrhov, so poskrbeli za dramatično ozadje. Fotoaparati so postajali vse težji zaradi številnih fotografij. Na najlepšem delu poti smo si v zavetrju gozda privoščili počitek in malico ter se nato po svoji gazi vrnili na izhodišče. Čeprav se ta dan nismo povzpeli na nobenega izmed vrhov, je izlet izpolnil vsa naša pričakovanja.
Pomembnejša od doseženega »športnega« cilja je bila pot - druženje s prijatelji, spoznavanje, občudovanje in doživljanje narave ter zavedanje, da moramo biti v (gorski) naravi spoštljiv gost. Gost, ki ne sme vedno pokukati v vse prostore. Zato smo vzpon na vrh opustili in goro prepustili njenim stalnim prebivalcem.
Pripravil Marijan Denša, fotografirali Marija Lesjak ter Helena in Marijan Denša