Marjan Raztresen: Na Kronplatzu/Plan de Corones na robu Dolomitov na Južnem Tirolskem v Italiji, ki je ...
... dobro znan predvsem smučarjem, stoji od lanskega leta šesti muzej znamenitega alpinista Reinholda Messnerja, posvečen goram.
Čisto na vrhu teh zimskih smučišč ter poletnih kolesarskih, pohodniških in planinskih poti, na nadmorski višini 2275 metrov, je v atraktivni betonski zgradbi, delu svetovno znane arhitektke Zahe Hadid, alpinist lani postavil muzejsko zbirko, posvečeno razvoju in največjim dosežkom svetovnega alpinizma. »Kot je bilo do nedavna v alpinizmu šest težavnostnih stopenj,« je dejal, ko so ga vprašali, ali se ne bo nemara odločil še za svoj sedmi muzej, saj je sedem bojda magično število, »naj bo to moj zadnji muzej, posvečen goram.«
Ve se, kdo je Reinhold Messner; nekateri ga smatrajo za največjega alpinista vseh časov, celo večjega od prvega zmagovalca najvišje gore na svetu, Novozelandca Edmunda Hillaryja, ali Avstrijca Hermanna Buhla, ki naj bi bil po ocenah nekaterih najboljši plezalec vseh časov in Messnerjev vzornik. Messner, 71-letni južnotirolski alpinist in eden od devetih otrok družine iz Brixna, se je že kot dvanajstletnik po prvem resnem plezanju z očetom v domačih Dolomitih tako navdušil nad gorami, da je kljub nekaterim poskusom v drugačnih poklicnih udejstvovanjih ostal vse življenje gornik.
Čeprav je bil po maturi, ki jo je moral opravljati dvakrat, že študent gradbeništva v Padovi, vendar ni hodil na predavanja in ni opravljal izpitov, se je skupaj z bratom Güntherjem rad odzval povabilu na odpravo v Himalajo, na osemtisočak Nanga Parbat (8126 m). Brata sta po znameniti Rupalski steni priplezala na vrh gore, med sestopom pa je Güntherja vzel plaz. Reinhold je srečno sestopil v bazni tabor in bil še dolga leta deležen očitkov, da naj bi v negotovih okoliščinah zapustil brata. Pozneje, ko je bil že slaven alpinist, je nekajkrat odšel pod to goro, da bi poiskal brata, ki so ga naposled našli pred dobrimi desetimi leti.
V letih po svojem prvem uspehu na osemtisočmetrski himalajski gori je ob marsikaterem prvenstvenem vzponu v svetovnih gorstvih kot prvi človek na svetu priplezal na vrhove vseh štirinajstih osemtisočakov, kolikor jih je na svetu. Bil je prvi, ki je brez kisikove maske na obrazu prišel na vrh Mount Everesta (8848 m), prehodil je velikanske dele Butana in Kašmirja, šel v Tibet iskat jetija, leta 1986 je prišel na najvišji vrh Antarktike, 4897 metrov visoki Mount Vinson, in s tem končal serijo vzponov na najvišje vrhove vseh celin, z bratom Hubertom je leta 1993 prehodil 2200 kilometrov dolgo pot čez Grenlandijo in 2800 kilometrov dolgo pot z enega konca Antarktike čez južni tečaj na drugega, pa tudi velik del puščave Gobi. Skoraj vsa svoja potovanja je popisal v knjigah.
Leta 1983 je kupil propadajoči tisočletni grad Juval pri Meranu na Južnem Tirolskem, ga obnovil in v njem uredil svoj prvi gorniški muzej. V njem so zbrane z gorami povezane umetnine z vseh celin. Svoj muzej v gradu Sigmundskron pri Bolzanu/Boznu je imenoval »začarana gora« in v šestih grajskih stolpih zbral gradivo o znamenitih gorah in človekovih prvih vzponih nanje. Njegov muzej Ortles pod najvišjo južnotirolsko goro, 3905 metrov visokim Ortlerjem, je posvečen ledu, na 2181 metrov visokem Monte Rite v osrčju Dolomitov je v Messnerjevem muzeju vse v znamenju vrhunskih plezanj v Dolomitih in v skalah nasploh, muzej v gradu Bruneck v Pustriški dolini pa je posvečen gorskim ljudstvom po svetu, med njimi šerpam, tibetancem, hunzam in mongolom.
Messnerjev zadnji muzej na Kronplatzu je posvečen zgodovini »kraljevske panoge gorništva«, tradicionalnemu alpinizmu. V njem je avtor zbral nekatere po lastnem mnenju največje dosežke te dejavnosti od vzponov v njegove Dolomite do plezanja v največjih stenah in na najvišje vrhove Himalaje. »Z razstavljenimi predmeti sem poskušal predstaviti 250-letno zgodovino vrhunskega alpinizma,« je napisal Messner, »in opremo za to dejavnost, pa seveda zmagoslavja in tragedije na najznamenitejših gorah sveta. Pozornosti ne posvečam športu in rekordom v gorah, ampak alpinističnim osebnostim.« Ob tem je prepričan, da alpinizem ni več tisto, kar je bil nekoč, odkar je plezanje postalo šport in udejstvovanje v visokogorju turizem.
Muzej na Kronplatzu je projektirala britanska arhitektka iranskega rodu Zaha Hadid, letošnjega marca na Floridi zaradi srčne kapi umrla 65-letna umetnica svojega poklica, 
prva ženska, ki je predlani prejela najpomembnejše priznanje v arhitekturi, Pritzkerjevo arhitekturno nagrado. Trinadstropno zgradbo iz betona, ki še najbolj spominja na okoliško skalovje, je postavila na vršni rob Kronplatza.
Ta visoki hrib odtlej ni privlačen predvsem pozimi, ko nanj vozijo iz dolin s treh strani kabinske žičnice in ko je na njegovih pobočjih kar 114 kilometrov urejenih smučarskih prog, ampak v vseh letnih časih: pozimi seveda za smučarje, v drugih letnih časih za planince, pohodnike in kolesarje; dvakrat je bil celo cilj ene od gorskih etap na znameniti kolesarski dirki po Italiji.
Marjan Raztresen