Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kepa - krožna tura

ponedeljek, 31. oktober 2016, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 1232

Bojan Ambrožič: ... Tokrat sem se odločil, da obe poti - iz Dovja in z Belce - povežem v en lep krog.

Kepa (2143 m) je tretja najvišja gora Karavank. Iz slovenske strani nanjo vodita poti iz Dovja in z Belce. Posebaj sem prehodil že obe poti. Tokrat pa sem se odločil da obe poti povežem v en lep krog.

Avto sem pustil pri hidroelektrarni nad Dovjami. Potem pa sem nadaljeval po cesti proti Kepi. S te strani nisem šel na Kepo že osem let. Zato sem že rahlo pozabil kako daleč je pravzaprav po cesti do Erjavčevega rovta, kjer se pot za na Kepo šele začne. GPS je pokazal da je te ceste za skorajda pet kilometrov. Bližnjic pa ni. Pot se sprva vzpenja skozi gozd. Potem pa pelje čez manjšo planino Brvog, kjer leži lovska koča.

Za kočo se pot še nekaj časa vzepnja skozi gozd. Potem pa pridemo do razpotja, kjer desno pelje pot na Dobško babo. Sam pa sem nadaljeval levo. Pot se skozi gosto ruševje vzpne do vznožja Gubna, kjer se končno dvignemo nad gozdno mejo. Imel sem lep in za jesen izrazito topel dan. Zato sem tu res užival.

Pot preči vrh Gubno. Zatem se strmina poti vnese. Pot sedaj sledi mejnemu grebenu. Nato pot po južni strani obide Malo Dovško Kepo po krušljivih in rahlo izpostavljenih skalnih policah. Pot je dobro zavarovana. Zato težav ni. Nato sledi le še spust v škrbino, kjer se nam pridruži pot iz Avstrijske strani in vzpon do srebrnega križa na vrhu Kepe. Na vrhu je bilo tako toplo da sem si privoščil nekaj minut poležavanja v mehkih gorskih travah.

Nato pa sem nadaljeval s spustom proti sedlu Jepca. Pot se kar nekaj časa zelo strmo spušča. Ves čas pa je lep razgled na Dravsko dolino v Avstriji in na Baško jezero. Ko se pot spusti pod gozdno mejo, pridemo do bivaka. Tu je treba biti pozoren da takoj zavijemo levo navzdol na makadamsko cesto. Ta cesta pelje prav v vas Belco. Na srečo pa se čez nekaj sto metrov pojavi označena bližnjica, po kateri sestopimo vse do zapornice pri potoku Belca. Za večino se tu tura konča.

Mene pa je čakal še 11 kilometrov dolg tek po cesti nazaj v Dovje. Dobra makadamska cesta pelje ves čas po robu kanjona Belce. Vmes je celo še en predor. Tako da, navkljub cesti, mi ni bilo dolgčas. V vasi Belca sem dosegel glavno cesto Jesenice- Kranjska gora. Vendar nisem po njej nadaljeval proti Dovjam, ampak sem raje izbral precej manj prometno kolesarsko stezo Jureta Robiča. Na koncu se je nabralo skupno 24 kilometrov poti in 1900 višincev.

Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič
eXTReMe Tracker