Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Bližamo se pragu

  27.10.2016 20:00
Bližamo se pragu šestega množičnega izumrtja vrst

Poročilo o stanju planeta 2016 - povzetek (PDF, 365 kB)

 

 


Vir: Graphic News

nedelja, 30. oktober 2016, ob 05:27, Urednik G-L, ogledov: 929

Delo - Silvestra Rogelj Petrič: ...  šestega množičnega izumrtja vrst

Leta 2020 utegne imeti naš planet le še tretjino toliko divjadi in rastlinja, kot ju je imelo pred pol stoletja.

Ljubljana - Kot kaže najnovejše, včeraj objavljeno dvoletno poročilo Svetovnega sklada za divjad (WWF) o stanju planeta 2016, smo se znašli na pragu nove dobe: dobe antropocena, ki jo opredeljuje velik vpliv človeka, ta pa se med drugim kaže v dramatičnem zmanjšanju števila divjadi in rastlinja.

Zmanjševanje populacij divjadi in rastlinja je tolikšno, da biologi že opozarjajo na bližanje pragu šestega množičnega izumrtja živalskih in rastlinskih vrst. Če se bodo trendi nadaljevali, bo čez nekaj let oziroma leta 2020 ob nas na našem planetu živelo 67 odstotkov manj živali in rastlin, kot jih je bilo pred pol stoletja, leta 1970. To je ključna ugotovitev včeraj objavljenega Poročila o stanju planeta 2016, v katerem WWF poziva k nujno potrebnim reformam sistema proizvodnje hrane in energije.

Kot poroča WWF, ki že od leta 1970 spremlja več kot 14.152 populacij v 3706 vrstah vretenčarjev, so se svetovne populacije rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev od leta 1970 zmanjšale za 58 odstotkov. Vzrok upadanja je človek s svojimi dejavnostmi. Prav zato se pojavljajo namigi na poimenovanje naše dobe kot antropocenske, to je dobe, kjer ima na druge življenjske vrste na našem planetu poglaviten vpliv le ena vrsta - človek.

Glavne nevarnosti, ki jih izpostavlja poročilo, so namreč neposredno povezane z dejavnostmi ljudi, od izginotja habitatov do uničevanja in čezmernega izkoriščanja prostoživečih vrst, kar je večinoma posledica proizvodnje hrane. Ta je čedalje večja zaradi vse večjega števila ljudi. Trenutno kmetijstvo zavzema približno tretjino celotne površine Zemlje in je odgovorno za skoraj 70 odstotkov porabe vode.

Presegli štiri od devetih mej planeta

Avtorji sedanjega poročila zato predlagajo več sprememb načina proizvodnje in potrošnje hrane, osredotočajo pa se tudi na rešitve v globalnih energetskih in finančnih sistemih, ki so nujne za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Po modelu, ki ga je razvila organizacija Stockholm Resilience Centre, smo namreč že prestopili štiri od devetih »mej planeta«, to so podnebne spremembe, celovitost biosfere, spremembe v rabi zemljišč ter tokovi fosforja in dušika, to je varnih pragov najpomembnejših ekosistemskih procesov na Zemlji, ki ohranjajo življenje na planetu.

Podobno sliko kritičnosti stanja planeta prikazujejo tudi rezultati raziskave, ki jo je opravila organizacija Global Footprint Network. Njeni raziskovalci so ugotovili, da človeštvo trenutno zahteva resurse 1,6 planeta, da bi si zagotovilo blago in storitve, ki jih porabimo v enem letu.

»Glede na to, da porabljamo vire, ki jih nimamo, smo dosegli kritičen trenutek, ko lahko izkoristimo obstoječe rešitve. Sistemi proizvodnje prehrane, energije in finančni sektor se morajo usmeriti v trajnostne modele,« je dejala Andrea Štefan, vodja politik in zagovorništva v WWF Adria, regionalni pisarni WWF s sedežem v Zagrebu. »WWF Adria spodbuja dialog z gospodarstvom in odločevalci ter predlaga rešitve za spremembo načina poslovanja v regiji.«

Tudi pozitivne spremembe

Poročilo pa s poudarkom na nedavnih splošnih sporazumih o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju kaže tudi na pozitiven trend. Posebej opozarja na program za trajnostni razvoj, ki bi moral biti ključni vodnik za sprejemanje odločitev do leta 2030, če želimo, da poleg gospodarskih in socialnih interesov zagotovi tudi spoštovanje okolja.

»S svojim vedenjem ljudje spodbujamo zmanjševanje populacij prostoživečih vrst po vsem svetu, naš vpliv je še posebno očiten v propadanju sladkovodnih habitatov. Vendar je treba poudariti, da še vedno govorimo o zmanjšanju, ne o izumiranju. Na nas je, da se kar najbolj potrudimo, da omogočimo okrevanje teh populacij, a tudi ohranimo naravo in karizmatične vrste v naši regiji,« je dejal Martin Šolar, direktor WWF Adria.

Silvestra Rogelj Petrič  

eXTReMe Tracker