Šaleški AO - Mijo Kovačevič: ... topli kraji, abraham in še kaj
Ponedeljek je, nujna jutranja opravila, potem pa na pot. Dolg dostop imamo, sledi mu iskanje vstopa, nato pa veliko bolj ali manj krušljivih in mestoma kar kosmatih raztežajev.
Dobro napredujemo, nekje na sredi smeri, menda v 5. R dobim krila, poletim, odlomi se oprimek in vse kar ga je nosilo. Večja luska v enem kosu zgrmi proti dolini tik mimo boka, vrv je cela, le mezinec pušča tisto znano rdečo tekočino. Znajdem se kak meter, dva, ... niže, a sem ok. Na srečo sta soplezalki primerno odreagirali, me ulovili.
Čas pa neizmerno hitro teče, postajam zaskrbljen, začenjam priganjat, na vrhu nas čaka še ena zanimiva uganka - sestop.
Konec smeri je sedaj tam nekje, pet ali šest raztežajev nad nami, neskončno daleč bi rekli ljubitelji kratkih smeri. Nas pa to ne gane in ko se čez uro ali dve prične mračiti, smo končno na vrhu, tik pod mikrovalovnim reflektorjem. Ta dan še nismo nč jedli, ni blo časa in ga tudi sedaj ne bo.
Drobcene lučke migetajo globoko pod nami, Vipava, Ajdovščina v vsej svoji lepoti, nočni (ne)mir prinaša hrup avtoceste prav do tu gor kjer si sredi neokrnjene narave pedenj vstran od Nanosa. Ampak tokrat nimamo časa za poležavanje in uživanje, moramo naprej, pravzaprav kar daleč, skoraj 600 višinskih metrov navzdol.
Uhojena ozka sled v posušenih travah se v mraku izgublja in potem so v špilu samo še medli odsevi naglavnih lučk ter občutek za orientacijo v "posebnih" razmerah.
Reflektivne označbe v ušesih konjev se na pašniku ob pramenih svetilk v temi premikajo kot prikazni z drugega sveta. Vzorno urejena nebesna opazovalnica malce naprej sameva, nikjer ni žive duše, samo mi 3je tipamo in tancamo v mraku tja nekam proti zahodu. Bolj po intuiciji kot po opisih najdemo pravo smer sestopa in po temačni hoji navzdol, ki se je vlekla kot jara kača, smo s težkimi nahrbtniki spet pod stenami. Na trdnih tleh in kar je najpomembnejše, vemo kje smo.
Oštarijo nam pred nosom zapro, zajtrk, kosilo in večerjo naredimo kar v enem, čisto po svoje, ob avtu v siju naglavnih svetilk. Ja, tudi takšno je lahko praznovanje abrahama, na štriku, zanimivo, zagotovo si ga bo zapomnila ...
Mijo Kovačevič - Mičo