Večer v nedeljo, Potepanja: … kar imamo pred nosom
Na Pohorje se lahko na izlet odpravimo tudi iz hoške oziroma slivniške smeri, še prej si je vredno ogledati Botanični vrt v Pivoli in kripto, eno najstarejših srednjeveških stavb na Slovenskem.
Hoče, ki ležijo šest kilometrov južno iz Maribora, so nekakšna vrata na Pohorje, saj skozi kraj vodi cesta do Areha in zgornje postaje pohorske vzpenjače. Večina obiskovalcev se žal samo pelje skozi kraj, a vredno si je vzeti čas in si ogledati številne znamenitosti.
Pohorski dvor in dvorec Slivnica
Grad Hompoš je znan tudi kot Pohorski dvor, omenjajo ga že leta 1323. Z leti je menjaval lastništvo, med drugim je pripadal tudi plemiški družini Attems. V povojnemm obdobju je bila v gradubolnišnica za pljučne za pljučne bolnike, nato tudi psihiatrična bolnišnica. Zdaj je v njem visokošolska ustanova Univerze v Mariboru …
Botanični vrt v Pivoli
Botanični vrt Maribor stoji na posestvu Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, ki skupaj obsega kar 460 hektarjev površin. V njem raste okoli 15 tisoč rastlin, dva tisoč rastlinskih vrst. Zastopane so rastline s skoraj vsega vsega sveta.
Vrt je zasnovan tako, da vsebuje sistematično urejene ekosisteme: gozd s sleči in hortenzijami, sadovnjak s starimi kultivarji jablan in hrušk, skalnjak, vodni biotop, vrt zdravilnih rastlin, rozarij (vrt vrtnic), magnolije in okrasne grmovnice. Botanični vrt je od leta1999 vključen v združenje mednarodno priznanih botaničnih vrtov Botanic Gardens Conservation International.
Zgodba o začetku botaničnega vrta sega v leto 1994. Takratna Visoka kmetijska šola postane po sporazumu s Splošno bolnišnico Maribor uporabnik kmetijskega posestva (155 hektarjev obdelovalnih površin in 240 hektarjev gozdov) Pohorski dvor. Tedaj so na posestvu opazili nekaj izjemno velikih dreves, tri sekvoje in orjaški klek, ki so bila med največjimi in najstarejšimi v Sloveniji. Porodila se je ideja o botaničnem vrtu, uredili so ga med letoma 1995 in 1999. V letih po 2000 je potekalo dograjevanje vrta, ki je leta 2005 dobil sedanjo podobo.
Botanični vrt nedvomno sodi med pomemnejše turistične točke mesta Maribor. Žal nekateri Mariborčani sploh še ne vedo, da ga imamo, kaj šele, da bi ga obiskovali. Pogosto menimo, da je pri sosedu trava vedno bolj zelena in tako raje odhajamo v Arboretum Volčji Potok ali v Mozirski gaj, ki sta nedvomno vredna ogleda, a čudovit botanični vrt imamo tik pred nosom. Zato je prav, da ga obiščemo. Sprehod po vrtu je pravi užitek, v ozadju nas opazujeta Pohorje in Pohorski dvor, mi pa odkrivamo botanične skrivnosti vsega sveta.
Hočka kripta
Baročna lepota cerkve skriva pod svojim tlakom neslutene skrivnosti. Pod cerkvijo je ohranjena prastara kripta, ki priteguje pozornost zato, ker se uvršča med naše najstarejše srednjeveške stavbe. Kakšna je bila tedaj cerkev nad njo, ne vemo. Zagotovo je bila kripta povezana s cerkvenim prostorom, iz katerega je bila tudi dostopna, dokler niso v baroku položili v cerkev nov tlak in z njim dostop vanjo zaprli. Danes je vhod v te podzemne prostore od zunaj z južne strani pod prezbiterijem.
Kripta in dva glavna prostora sta postavljena pravokotno drug na drugega. Prvi leži pod prezbiterijem in pod vzhodnim delom cerkve, drugi pa sega pod njeno južno kapelo. Prvi prostor ima obliko ozkega nepravilnega vzdolžnega pravokotnika in je obokan z dvema križnima obokoma z močno prečno oprogo na sredini, na vzhodni strani pa so bile sprva tri vdolbine nekakšnega oltarnega prostora, ki je zdaj precej uničen zaradi novega dostopa. Že tu nas presenečajo veliki obdelani marmorni kamni, porabljeni v zidu na najbolj zahtevnih mestih, kjer nosijo loke in opirajo oboke. Tako je v sklopu kot sestavni in nosilni del porabljen tudi rimski žrtvenik, posvečen bogu sonca Mitri, kar dokazuje dobro ohranjen napis na njem. Na plošči v kripti piše: Sončnemu bogu, nepremagljivemu Mitri, je za zdravje Marka Avrelija Feliciana, Marka Avrelija Felicissima, njegovega sina, in Avrelija Felicijana mlajšega dal postaviti po zaobljubi njihov prijatelj Felumenos.
Pisni viri omenjajo, da je bila v kripti zelo čaščena kapela Device Marije. Bila je kulturni prostor, namenjen obiskovalcem, in so jo šele mnogo kasneje začeli uporabljati za grobnico. Tudi danes na oltarju v kripti stoji Marijin kip. Kripta, ki je bila pod zemljo, se je domala nespremenjena ohranila skoraj tisoč let, nastala je nekje okoli desetega stoletja. Umetnostno-zgodovinska pomembnost in spomeniška vrednost tega objekta je v slovenskem merilu prvovrstna.
(Več v tiskani izdaji Večera v nedeljo. Knjiga POHORJE je izšla pri založbi Roman)
SLAP SKALCE
Nedaleč od razcepa ceste iz Hoč pritu Arehu in Bellevuju najdemo slap Skalce. Cesta vodi prek Hočkega Pohorja mimo pljučnega oddelka mariborske bolnišnice. Pri razcepu za Areh in Bellevue zavijemo levo proti Arehu in le nekaj deset metrov naprej na levi vidimo manše makadamsko parkirišče kn tablo za slap Skalce. Tam pustimo avtomobil in se odpravimo na ogled. Višina izhodišča je 410 metrov. Orientiramo se po markacijah, ki nas vodijo od parkirišča v gozd. Pot se polagoma spušča proti slapu. Na levi vidimo manjši potok, ki se nato prevesi v slap. Pred slapom je urejena pot z lesenimi stopnicami in mostom. Prečkamo most, krožna pot nas vodi pod slapom. Slap leži na nadmorski višini 930 metrov in je za gozdne razmere kar velik. Hudourniške vode Framskega potoka padajo navpično čez več kot 16 metrov visok previs. Slap Skalce je znan tudi kot framski slap, saj ga napajajo vode framskega potoka, ki izvira na Slivniškem Pohorju na višini 1100 metrov v bližini Kagerjevega doma. Pot v bližini slapa je sicer dokaj nezahtevna, a paziti moramo na splozke lesene stopnice. Za otroke, mlajše od šest let, pot odsvetujemo.