Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

8. turnokolesarski tabor

26.09.2016
8. turnokolesarski tabor Kranjska Gora 2016 - več kot kolesarjenje

sreda, 28. september 2016, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 830

Komisija za turno kolesarstvo PZS je med 13. in 18. avgustom 2016 uspešno izvedla osmi KTK-kolesarski tabor.

Po gostovanju v Bavšici, na Koroškem in na Štajerskem se je tabor letos še drugič izvedel na Gorenjskem, in sicer v Kranjski Gori. Znova se je izkazalo, da takšen tabor ni samo kolesarjenje. Je precej več, je čudovito doživetje narave, pristno prijateljstvo in enkratni polnilec osebnih baterij.

Strokovno usposobljeni in izkušeni turnokolesarski vodniki so popeljali udeležence tabora kar na šest zanimivih kolesarskih doživetij v neposredni bližini Kranjske Gore. Na taboru je sodelovalo 19 "stalnih" udeležencev, na posameznih turah pa se jim je pridružilo še pet kolesark in kolesarjev, tako da smo v letošnjem letu imeli skupaj kar 24 udeležencev.  Prvič se je zgodilo, da smo imeli udeležence iz treh držav (Hrvaška, Italija in Slovenija). Za njihovo varno pot smo poskrbeli trije vodniki.

Tabor se je začel z dopoldanskim zborom udeležencev v Ratečah. Po začetnem nagovoru, pregledu koles in medsebojnem spoznavanju udeležencev se je skupina počasi podala proti novemu Nordijskemu centru v Planici. Tam smo občudovali povsem prenovljene planiške skakalnice, nov center nordijskih smučarskih dejavnosti in seveda prekrasno naravo. Po kratkem postanku za obvezno fotografiranje pod planiško velikanko smo nadaljevali v smeri proti planinskemu domu v Tamarju. Enkratna gorska kulisa z mogočnim Jalovcem na čelu je navdušila prav vsakega udeleženca.
Kratkemu postanku in okrepčilu v planinskem domu je sledila delavnica tehnike vožnje. Udeležencem smo predstavili nekaj nasvetov in vaj za varnejše kolesarjenje, kar so v času tabora tudi s pridom izkoristili.
Sledil je spust do avtomobilov ter prevoz do mladinskega hotela Barovc, ki leži malenkost iz središča Kranjske Gore, v idiličnem okolju jezera Jasna.

Hostel Barovc se je že lani izkazal za odlično izbiro za bazo tabora, z zelo prijaznim in ustrežljivim osebjem, ličnimi sobami in odlično domačo hrano.

Drugi dan je bila na programu tura na Blekovo Planino in Vošco, kamor se je podala zahtevnejša skupina. Nepoznani kraji za marsikaterega od udeležencev so bili res pravo presenečenje. Od idile na Blekovi planini do neskončnega grebena med Voščco in Bavhico smo ves čas uživali v razgledih tako na našo kot tudi avstrijsko stran Karavank. Vzpon smo opravili družno, kratek počitek na Jureževi planini pa nam je vsem dal svežih moči, da smo uspešno premagali še zadnje strme klance proti Blekovi planini. Tam se je skupina razdelila na zahtevnejšo, ki je pot nadaljevala proti Vošci, in lažjo, ki je opravila spust skozi Jermanov graben. Polni vtisov o res pravljični naravi nad Kranjsko Goro smo se vrnili v našo bazo, kjer smo dan zaključili z večerjo in klepetom pozno v noč.

[Fotogalerija: 2. dan

Tretji dan tabora smo se z avtomobili odpravili proti Dovjem. Čakal nas je zelo strm vzpon do planine Dovška Rožca. Z obilico dobre volje ter medsebojnim vzpodbujanjem smo tudi ta vzpon kljub res hudi strmini v zaključnem delu zmogli brez večjih težav. Na planini so nas lepo sprejeli, nekateri srečneži so uspeli poskusiti še domače kislo mleko in obvezne ajdove žgance, saj je bila planina zaradi lepega vikenda in praznika zelo oblegana. Večja skupina se je tudi odločila, da peš osvoji vrh Dovške Babe.
Spust smo, kot je to že v navadi, opravili v dveh skupinah, ki sta uživali vsaka po svoje. Pod "budnim očesom" Jakoba Aljaža pa smo si ob zaključku ture privoščili še tekočo osvežitev.

[Fotogalerija: 3. dan

Naslednji dan je bil po osnovnem načrtu kolesarjenja prosti dan, malo za počitek, malo za sprostitev na plaži jezera Jasna. Ker vremenska napoved za preostanek tabora tudi letos ni kazala ravno najbolj obetajoče, smo naredili edino logično izbiro – pognali smo kolesa. Odpravili smo se v smeri Fužinskih jezer, kjer smo obstali in občudovali odsev Mangrta v kristalno čistem spodnjem jezeru. Nadaljevanje proti koči Zacchi je bilo že prav malo kičasto, saj v takšnem ambientu žal ne kolesarimo vsak dan. Nova cesta do koče je zelo poenostavila nekoč izjemno zahteven vzpon, tako da so bile naše noge izjemno hvaležne novodobnim graditeljem. Degustacija domačih jedi na koči nam je dala nov zagon in tako smo se ponovno v dveh skupinah odpravili v dolino. Zahtevnejšo skupino smo preimenovali kar v "počasnejšo" skupino, saj so za spust po potkah potrebovali precej več časa kot lažja skupina. Med vračanjem proti Kranjski Gori smo se ustavili še ob enem naravnem biseru - izviru reke Save Dolinke, na Zelencih.

[Fotogalerija: 4. dan >

Na peti dan tabora je bil razpisan "uradni počitek", čisto zares, prvič po ne vem koliko taborih. A vendar, nepričakovano lepo vreme nas je kot magnet zvleklo na sonce, vendar ne na obalo Jasne, temveč na kolesa. Saj smo ja na kolesarskem taboru, a ne. Navdušeni nad modro jasnino smo se tako družno pognali proti Tromeji, edini turi, ki smo jo dejansko ponovili od lanskega leta v stilu "copy + paste".
Spust v Italijo je res odličen, žal pa so vlažne korenine terjale tudi svoj davek v živi sili. K sreči ni šlo za zelo hudo poškodbo, tako da je bilo posredovanju gorske reševalne službe prizanešeno, pri večerji pa je bila ob hitrem medicinskem posredovanju ekipa že v popolni sestavi.

[Fotogalerija: 5. dan >

Zadnji dan tabora nas je pričakalo sveže umito jutro. Načrt je bil, da se po zajtrku in slovesu od hotela Barovc podamo z avtomobili do Koče pod Gozdom. S tem bi prizanesli že nekoliko načetim nogam del nezanimivega asfaltnega vzpona, prav tako pa bi malo privarčevali čas, saj so bile za poldne napovedane že prve nevihte. Načrt smo v celoti izpolnili in se hitro znašli na stari Vršiški cesti, ki se pri Tonkini koči loči od nove ceste proti našemu najvišjemu prelazu. Ta pot je tudi del Slovenske turnokolesarske poti (STKP) in tako smo to turo izkoristili še za nabiranje žigov v naše STKP knjižice. Vzpon je ob občudovanju Ajdovske deklice minil kot bi mignil in naenkrat smo se znašli na najvišji uradni točki STKP – Poštarskem domu na Vršiču. Obvezno žigosanje in vpis v knjižico, obvezni sirovi štruklji in že smo bili pripravljeni za povratek v dolino. V Malem Tamarju smo še enkrat občudovali našo prečudovito naravo ter se osvežili ob prečkanju Velike Pišnice.
Pri jezeru Jasna smo tudi uradno zaključili turo, najpogumnejši pa smo se še skopali v ledeno mrzli vodi.

[Fotogalerija: 6. dan >

Za zaključek lahko samo še dodam, kar se je ponovno izkazalo, da takšen tabor ni samo kolesarjenje. Je precej več, je čudovito doživetje narave, pristno prijateljstvo in enkratni polnilec naših osebnih baterij. Z veseljem se lahko spet ponovim, da je kolesarski tabor 2016 v celoti uspel. Največja zahvala pri tem pa gre prav vsem udeležencem in vodnikom, ki so pomagali pri njegovi izvedbi.

Marjan Pučnik - Maac,
vodja turnokolesarskega tabora

Vabljeni na jesensko turo KTK: bo 1. oktobra po odseku STKP na Veliko Milanjo.

Oznake: KOL
eXTReMe Tracker