Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Fant iz sence,

NeDelo 18.09.2016 15:00


Krudrovi so zaljubljeni v balvane. Ni uspešen le Jernej, temveč tudi njegova mlajša sestra Julija. Foto: Ljubo Vukelič/Delo


Delo/šport, 15.09.2016

nedelja, 25. september 2016, ob 23:08, Urednik G-L, ogledov: 834

NeDelo - Janez Porenta: ... ki kroji svetovni vrh

Če bi vam postavil nagradno vprašanje, na koga se najprej spomnite, ko vam omenim slovensko športno plezanje, bi mi večinoma v odgovor ponudili Mino Markovič, Janjo Garn­bret, Domna Škofica, morda kakšno od zelo uspešnih imen iz preteklosti. Skupni imenovalec jim je nastopanje v težavnosti, ki vsaj pri nas še vedno zasenči balvane. A tudi tam ima Slovenija moža, ki kroji svetovni vrh. Jerneja Krudra.

Na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Münchnu je bil nesporno odkritje slovenske reprezentance, saj nastopa v panogi, ki je nekoliko bolj odmaknjena od oči javnosti – na balvanih. Tedaj se je okitil z odličjem srebrnega leska, premoč pa priznal zgolj enemu glavnih plezalnih zvezdnikov zadnjih let, Čehu Adamu Ondri. Ko se nostalgično ozre nazaj, lahko potegne vzporednice med tisto in letošnjo sezono. »Tudi tedaj sem bil odlično pripravljen za sezono svetovnega pokala, a je vmes posegla poškodba. Vzel sem si kratek premor, nato pa mesec dni pred SP spet stisnil – letos je bilo podobno. Po sezoni sem se bolj posvetil skalnemu plezanju in izgubil kanček moči, zato sem v zadnjem mesecu vnovič zavihal rokave in opravil precej kakovostnih treningov,« pravi 25-letni Celjan.

Tudi letos je bila forma pred začetkom balvanske sezone spodbudna, kje se je torej zataknilo? »V primerjavi s predlani se je spremenila ena sama stvar: tedaj nas je bilo v konkurenci 20 dobrih balvanistov, letos nas je že 40. Zgodilo se je tudi, da je bil kdo na eni tekmi petdeseti ali še slabši, že na naslednji pa skočil na zmagovalni oder. Jaz sem letos do zadnje tekme vselej ujel polfinale, s čimer sem potrdil izjemno konstantnost, vedno pa je manjkal tisti en gib, ki me je ločil od finalistov. Sprva morda SP niti ni bil glavni cilj, ko pa sem videl, da se mi v svetovnem pokalu ne bo izšlo, sem resneje preklopil na Pariz,« pojasni član ŠPO PD Celje Matica. Tudi njegova mlajša sestra Julija je uspešna balvanska plezalka.

Te dni se je vnovič dokazoval na SP v Parizu, na steni, na kateri je svojčas na tekmi povabljencev – resda v nekoliko zdesetkani konkurenci – že zmagal. Sicer ga okoliščine pred tekmami ne obremenjujejo pretirano: niti prizorišče, niti pomembnost tekmovanja, niti majhnost slovenske balvanske ekipe. V njej je od specialistov za to disciplino zgolj še Gregor Vezonik, vsi drugi dajejo veliko večji poudarek težavnosti. Velika tekmovanja jemlje kot vsako drugo tekmo, »morda še celo nekoliko bolj sproščeno, saj sem na SP že nekaj naredil in pokazal. Vendarle gre za zgolj eno samo preizkušnjo, moj cilj pa je biti konstantno dober.« Tudi zanj velja: v steno gre uživat in pokazat, kar zna.

Športno plezanje je pred pomembnim mejnikom: v Tokiu čez štiri leta bo namreč prvič uvrščeno v olimpijski koledar. Seveda so tekmovalci nad tem navdušeni, v isti sapi pa ostaja kanček grenkega priokusa, saj so odgovorni preslišali glas in mnenje športnikov in kot olimpijsko disciplino izbrali kombinacijo, kar gre na roko zelo redkim plezalcem, saj jih večina specializiranih za težavnost ali balvane hitrosti ne trenira. Po trenutno najverjetnejšem scenariju bo 20 udeležencev najprej tekmovalo ravno v hitrosti, na balvane se jih bo prebilo najboljših 12, od tam pa osem še na zadnji, težavnostni izziv. Tudi Kruder ima ob tem mešane občutke, potezo pristojnih pa slikovito komentira s prispodobo: »To je podobno, kot da bi triatlonci tekmovali v vsaki od disciplin posebej.«

Janez Porenta
Foto: Ljubo Vukelič

Oznake: PLE, pleBAL
eXTReMe Tracker