Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Preventivna vadba za športne plezalce

 

Matevž Bizjak (letnik 1989) se je s športnim plezanjem spoznal v srednji šoli, ko je treniral v Plezalnem klubu Rogaška Slatina.
Po končani gimnaziji se je odločil za študij na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je usmerjal športno plezanje.
Med študijem je v skali preplezal smer Guernica (8a) in balvan Unendliche Geschichte 2 (8A).
Začel se je ukvarjati s trenerskim delom ter kondicijsko pripravo za športne plezalce, kasneje pa tudi z izobraževanjem na področju športnega plezanja.

 

četrtek, 29. september 2016, ob 05:30, Bojan Leskošek, ogledov: 1257

Diplomsko delo Matevža Bizjaka na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Za večino športnih panog velja, da razmeroma enostransko, hkrati pa ekstremno obremenjujejo posamezne dele ali sisteme človekovega organizma. To vodi do različnih akutnih in kroničnih poškodb oz. težav, ki lahko povzročajo bolečine, zmanjšujejo zmogljivost ali pa zahtevajo celo prekinitev športnikove kariere. Zdravljenje poškodb je pogosto zahtevno, dolgotrajno in večkrat pušča posledice, zato jih je najbolje preprečiti, pri čemer je verjetno ključnega pomena preventivna vadba. Posamezniku prilagojena vadba je načeloma draga in zahteva usposobljenega strokovnjaka, ki bo znal oceniti vrsto in količino potrebne vadbe. Ker si tega večina (zlasti mlajših in rekreativnih) plezalcev ne more privoščiti, se je v svetu razvilo več standardiziranih sklopov vaj. Za nekatere, recimo v nogometu, je bilo že empirično dokazano, da občutno zmanjšajo možnost za nastanek poškodb. Verjetno prvega poskusa oblikovanja takega standardiziranega sistema vaj za športne plezalce se je lotil Matevž Bizjak v okviru svojega diplomskega dela.

V uvodu avtor dokaj natančno opiše teme, ki so pomembne za oblikovanje preventivne vadbe: obremenitve pri športnem plezanju (izpuščeno je hitrostno), incidenco in vrste poškodb ter splošne značilnost ogrevanja, raztezanja in krepilnih vaj za preventivo poškodb v športu.

V osrednjem delu (razpravi) najprej predstavi splošno strukturo preventivne vadbe, kjer zagovarja, da naj bi bila ta sestavljena iz daljše, 30-minutne vadbe ogrevanja na začetku vadbe in 10-minutnega raztezanja na koncu. Ogrevanje razdeli v štiri dele: aerobne aktivnosti, krepilne vaje, plezanje (več ciklov po 40 gibov z različnimi prijemi) in na koncu visoko intenzivne specifične plezalne vaje. Pri raztezanju predstavi metodo (klasično statično raztezanje do meje bolečine) nato pa različne vaje, ki naj bi raztezale pri plezanju najbolj obremenjene mišice.

Vse vaje so podrobno opisane in predstavljene s slikovnim gradivom. Delo v polnem besedilu je dostopno v sistemu COBISS.

Oznake: BIB, PLE
eXTReMe Tracker