Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Mrzla gora čez Hudi prask


Proti Okrešlju


Belski turn


Prehod Hudi prask z Okrešlja


Spomin


Nad prvim skokom


Utrinek iz grape


Nežno stopicanje


Divjina


Teme že na vidiku


Po robu z drugega stolpa


Balzam za oko


Zahtevno telo Mrzle gore


Začetek in konec

sreda, 21. september 2016, ob 05:30, Stane Škrjanec, ogledov: 2459

Iskanja - Stane Škrjanec: Nad streljaj oddaljenim kaminom (I) se nakaže začimba nadaljnega vzpona. Ozka grapa/žleb ponudi lažje poplezavanje z obilico grušča. Rahla utesnjenost in nežnost pri gibanju? ...

S parkirišča v Ravenski Kočni jo mahnem proti Ledinam. Med vzponom po lovski poti mi gre na jok in na smeh. Zavoljo pomanjkanja časa za obiskovanja gora se počutim začetnika. Slednje je tokrat vse prej kot slabo. Pristno občudovanje mogočne sivine, prebujajoče izpod toplih, svetlih zatilij, sem in tja poljubljanja na že ožarčena lica … spet sem doma.

Kočna nad oblaki ...

Pred kočo si z oskrbnikom izmenjava nekaj besed, še več si jih obljubiva po mojem povratku. Vzpon proti Jezerskemu sedlu privzdigne kraljico obzorja – Kočno, lebdečo na mehkem oblaku. Na čedni stezici med sedloma spregledam požeruha razdalj. Pogled s Savinjskega sedla na nov venček gora mi vlije svežih moči. Spustim se proti Okrešlju. Na razcepu poti na Mrzlo goro na skalo prislonim pohodniški palici. V bližini zapazim sestopajoča. Urno se podvizam naprej. Prevzet nad mogočno podobo koničaste Štajerske Rinke posežem po fotoaparatu. Naenkrat me zmoti glas.

»Gospod, gospod, zakaj ste pa gori pustili palici?« Brhki mladenki na hitro pojasnim, da upam, da me razbremenjevalki pričakata po vnovičnem snidenju, a se punca ne da.
»Mrzli Prask? Zakaj pa potem ne greste v obratni smeri in palici vzamete s seboj?« Khm. Potrudim se z bolj širno razlago. »Hudi Prask je brezpoten prehod z Okrešlja na Latvico, kjer ni ravno v navadi, da bi sestopali s pohodnimi palicami. Uradno gre za lažji alpinistični vzpon, kjer je treba tudi poplezati. Pa saj bi palici nesel na ruzaku, a kaj, ko preutrujeni ne zdrsneta skupaj.«

Ko se sogovornica in partner le čudno spogledata jima zakličem v pozdrav in odskakljam proti dolini.

Izstopajoča Štajerska Rinka ...

Hudi prask nad kočo GRS ...

Vstopni skok Hudega praska ...

Prvi (senčni) kaminček v prasku ... Druga 'razpoka' proti zahodu ... Prvi od stolpov. Z obeh najlažje po robu ...
Preljubi Krnička in Matkova ... Venček pod Latvico ... Prekrasna kompaktna skala v zgornjem delu Mrzle gore ...

Pred lično kočo GRS na Okrešlju se ozrem nad krošnje dreves. Kot bi od nekdaj sodila skupaj se koča in starodavni prehod zlijeta v eno. Za kočo v gozdu vbodem stezico, ki me izpljune v zagruščeno strugo. Nad strugo dokaj na slepo odkrijem vhod v neizrazit žleb, ki me prek skokov (I-II) pripelje na odprto melišče. V stenah nad gruščem sem najprej odločen razkriti perečo skrivnost. Pred leti, ko sem se prvič povzpel čez ta sijajni prehod z mojo najdražjo, sva zgrešila v vodniku omenjeno spominsko ploščo v steni. Tokrat jo najdem. Opremljen s spomini levo od plošče zaplezam v strmo pobočje. Prvi prestop čez izpostavljeno zev opravim premišljeno. Poiščem stabilno stopničko, se nagnem čez vsek ter stopim na širši teren. Izkušnje mi s prvim razvedom narišejo najlažjo linijo vzpona. Še malce naravnost, v desno in že sem v lažjem svetu nad skokom. Med krajšim postankom premlevam občutja o težavnosti skoka. I. stopnja? Sam bi mu zlahka prislonil dodatno! Zelo izpostavljen teren, gladka, (tudi) nagruščena skala, sila zoprna misel na morebiten sestop brez varovanja - pojmi, ki v mojem gorniškem slovarju dvigajo le(s)tvico …

Le sreča ...

Nad streljaj oddaljenim kaminom (I) se nakaže začimba nadaljnega vzpona. Ozka grapa/žleb ponudi lažje poplezavanje z obilico grušča. Rahla utesnjenost in nežnost pri gibanju? V grapi se vsekakor ne gre igrati slona v trgovini s porcelanom. Še preden se grapa izpne v manjši škrbini, levo nad sabo ugledam možica. Ta me zvabi iz žleba na uhojeno sled med rušjem, ki vodi proti zahodu v nezgrešljivo veliko vseklino med stolpom in steno. Lepo plezanje v njej (I) je čisti užitek! Z vrha nadaljujem po skromni sledici prečno pod grebenom do manjše škrbine, kjer obstanem v orientacijski zadregi. Prav dolgo ne kolebam. Zaplezam čez nestabilno strmo skalovje do vrha grebena, kjer se naposled odpre pogled na vršno strukturo Mrzle gore. A težav še ni konec. Pred stikom s prijaznim zelenjem me čakata spusta z dveh stolpov, ki nista od muh. Sklepno dejanje vzpona čez Hudi prask od mene zahteva posebno previdnost med hojo po robu (I), saj se me loteva utrujenost. Za drugim stolpičem sestopim do trav, a do grebena nad Latvico raje priplezam po skrotju. Tudi na markirano pot na Latvici se zavihtim po svoje. Teme Mrzle gore me pričaka osamljeno, toplo in s pripravljeno brezčasno predstavo na obzorju. Za kuliso si je izbralo vršace z moje izhodiščne smeri, igra z oblaki me kot vedno (s)topi. Pristen trenutek v zavesti, ki nima ničesar in vse.

Dobro poznan detajl vsakemu srčnežu Mrzle gore ... Od Ojstrice do Planjave ... S požeruhom razdalj (med Savinjskim in Jezerskim sedlom) ...

Mrzla gora slovi kot najtežje pristopna gora v Kamniško Savinjskih Alpah. Skromno opremljen z varovali posebej izstopa markiran pristop z Okrešlja. Moram priznati, da slednji pri meni sedi kot kralj na vrhu tovrstnih poti v celotnem gorstvu! Z nič manjšo strastjo ne doživljam sestopa.

Pa lep gorniški pozdrav. 

eXTReMe Tracker