Večer, Gorenjsko – Tanja Milakovič Fajnik: … pod Veliko planino je predvsem promocija. Prvi bo pasel Američan, uspešen podjetnik, ki je bil voljan za zaposlitev celo plačati.
Naslednji bo izkušeni pastir iz Makedonije ... Izbrali so ju med več kot 3600 ponudbami. Sploh pa sanjske službe niso novost - največ pa ima od tega organizator, ne pa srečni izbranci.
"Pustil bom službo in šel raje krave past!" Zagotovo ste že kdaj pomislili tudi na to, ko se vam je delo nakopičilo, ko vam je nenehno zvonil službeni telefon in vas je šef neusmiljeno priganjal, da čim prej vse postorite. Umik v osamo, v naravo, kjer vas ne bo nihče vznemirjal in našel, se vam je zdel najboljši pobeg od ponorelega vsakdanjika.
Tako se je odločil tudi mlad Američan iz Bostona, sicer lastnik uspešnega podjetja za programsko opremo, ki bo prihodnji teden začel opravljati službo pastirja v novi etno vasici v Sloveniji, natančneje v Godiču pod Veliko planino. Čakajo ga že lesene cokle, črn klobuk z velikimi krajci in plašč iz lipovih trakov, ki ga bo varoval v dežju. Je namreč eden od srečnih izbrancev, ki so se prijavili na tale oglas za prvo slovensko sanjsko službo na spletni strani Eko resorta Velika planina:
"Če ste delili naš video na FB, ste naredili prvi korak za pridobitev najboljše službe na svetu. Izbrali bomo 10 kandidatov, ki se lahko odločijo za delo z nami, za dva, tri ali štiri tedne, v kateremkoli letnem času, od septembra naprej." Odziv je bil odličen, pove lastnik Matjaž Zorman. Do zdaj so prejeli že 3600 ponudb iz vseh koncev sveta, od Amerike do Avstralije, največ pa iz naših sosednjih držav in seveda tudi iz Slovenije.
Še plačal bi
"Izbira je bila kar težka, pregledali smo vse prispele ponudbe, med njimi je bila tudi lažna z imenom Brad Pitt. Da delo pastirja najprej ponudimo Američanu, smo se odločili tudi zato, ker si je tega tako zelo želel. Pripravljen je biti celo plačati, da bi lahko prišel k nam, kar smo seveda zavrnili. Čakata pa ga ena od 24 novih lesenih hišk za štiri osebe, ki mu bo na voljo dva tedna, in delo v čudovitem okolju, na svežem gorskem zraku, s številnimi možnostmi za športne dejavnosti. In še brezplačen zajtrk, kosilo in večerja, brezplačen velnes in antistresni program ter nagrada po dogovoru," pojasni Zorman, sicer tudi lastnik družinskega podjetja blizu Kamnika, ki se ukvarja s prodajo olj in vina. In kaj bo moral pri njih delati pastir? "Skrbel bo za živali, vodil bo aktivnosti in delavnice za otroke, urejal samooskrbni vrt, ki je na voljo našim gostom, in skrbel za naravni plavalni ribnik. Delal bo tri do štiri ure na dan, tudi ob večerih in vikendih, v prostem času pa bo seveda imel možnost, da počne, kar želi. Lahko bo zgolj počival ali pa se odpravil na Veliko planino in na izlete v okolico, tudi v Ljubljano, ki je od nas oddaljena le 20 minut vožnje z avtom," pojasni Zorman.
Televizije ni, internet pa je
Vprašali smo ga tudi, ali je novi pastir že bil kdaj prej v Sloveniji. "Ne, veliko pa službeno potuje po Balkanu, zadnjič se nam je oglasil iz Beograda, in pozna te kraje," je povedal. Ne vedo pa še, ali bo prišel sam ali bo pripeljal s seboj še koga. "Na voljo bo imel sodobno hišico s štirimi posteljami, ki je le zunaj kopija lesenih pastirskih bajt na Veliki planini, v notranjosti pa je vse udobje, ki ga pričakuje sodobni turist. Kuhinja, kopalnica, spalnica, gostom je na voljo tudi Wi-Fi, ni pa televizijskih sprejemnikov," pove Zorman. Zamisel o kopiji pastirske vasice z Velike planine v dolini ni dala miru Matjažu Zormanu že nekaj časa. Pred leti je kupil gozd ob reki Kamniški Bistrici, po žledolomu pa se odločil, da ga poseka in na petih hektarjih zgradi planšarsko vasico. V njej je tudi različica cerkvice Marije Snežne z Velike planine, v kateri so imeli že dve poroki, čeprav je njihov eko kamp odprt šele dobra dva tedna.
V njej bo tudi polnočnica, saj imajo za božične in novoletne praznike hiške že razprodane. Prihodnje leto pa jih bodo tržili preko agencije Tui, ki jih je že zakupila, največje zanimanje zanje pa je v Belgiji, na Nizozemskem in tudi v Avstriji. Zagotovo tudi zaradi konkurenčnih cen, je prepričan Zorman.
"Tukaj je zevala velika luknja, ker se je z nabrežja reke odvažal pesek," pokaže Zorman na ribnik z racami. Niso je zasuli, ampak so na tem mestu uredili naravni ribnik, v njegovi bližini je tudi lesen kozolec, v njem pa restavracija, ki je odprta tudi za dnevne obiskovalce.
Ne konkurenca, promocija
A seveda ni šlo čisto brez težav, kar nekaj vznemirjenja je nova vasica povzročila med okoliškimi stanovalci - tudi zaradi bojazni, da bo poslej zaradi večjega obiska turistov preobremenjena ozka lokalna cesta do etno kampa. Ta nikakor ni in ne bo konkurenca Veliki planini, ampak bo le dopolnil turistično ponudbo in pripomogel k večji promociji naših krajev, pastirske tradicije in domačih jedi. Njihovi gostje bodo zagotovo obiskali tudi Veliko planino in avtentično planšarsko vas. Razpis za sanjsko službo pastirja, ki so ga z domiselnim filmčkom, v katerem promovirajo tudi Bled in Triglav in ki je naletel na velik odziv na spletu in družbenih omrežjih, pa je zagotovo zadetek v polno. Razpis še ni zaključen, še vedno ga lahko delite in se potegujete za sanjsko službo pastirja. Izbrali bodo še osem kandidatov.
Po Američanu, ki bo službo pastirja pri njih opravljal dva tedna, pride še pravi pastir iz Makedonije, ki se je prav tako prijavil na razpis, česar sicer niso pričakovali. Kdo bo naslednji, še ni znano. Razpis za sanjsko službo namreč še vedno vzbuja veliko pozornosti, tudi medijske, kar je pravzaprav cilj, saj je to odlična promocija. V Godič so zaradi njega prišle tudi madžarske in hrvaške televizijske ekipe, na dnevu odprtih vrat sredi avgusta pa je bilo kar nekaj avtobusov dnevnih obiskovalcev.
Tanja Milakovič Fajnik
Fotografije:
(1) Matjaž Zorman (foto Robert Balen)
(2) Godič, Eko resort - kopija Velike planine nekoliko nižje. (Robert Balen)
(3) Prava Velika planina tam nekje visoko zgoraj. (Barbara Ajd)
(4) Za preprostim videzom se skriva sodobno udobje. (Robert Balen)
OSKRBNIK RAJSKEGA OTOKA
Ponudbo sanjske službe je leta 2009 prvi objavil turistični urad v Queenslandu (Avstralija). Z zelo odmevno kampanjo Najboljša služba na svetu je po spletu iskal "skrbnika" otoka Hamilton v Velikem koralnem grebenu. Izbran je bil Britanec Ben Southall , ki je premagal skoraj 35.000 kandidatov iz 200 držav ter za šest mesecev postal skrbnik rajskega otoka v bližini Avstralije. V pol leta je zaslužil 76.000 evrov, plačali so mu tudi letalski prevoz do otoka, v zameno pa je moral poležavati na soncu, plavati, se potapljati in jadrati ter o vsem poročati na blogu, opremljenem s fotografijami in videoposnetki. O izboru kandidatov za skrbnika otoka Hamilton in njegovi izkušnji po končani sanjski službi so pisali domala povsod po svetu. Tudi slovenski mediji - in prav tovrstna turistična promocija je pravzaprav namen takšnih razpisov.
AVSTRALCI PRAVI MOJSTRI
Na razpis za šest sanjskih služb s sanjskim plačilom, ki ga je objavila avstralska turistična organizacija leta 2013, se je prijavilo več kot 45.000 ljudi s celega sveta. Kandidati so morali biti stari od 18 do 33 let, iskali pa so nekoga, ki bi obiskoval in ocenjeval festivale in različne dogodke ter se tako pomešal med sydneyjsko visoko družbo, fotografa vsakodnevnega življenja in degustatorja, ki bi pokušal jedi in vina v najboljših avstralskih restavracijah, gostilnah in barih. Tri delovna mesta so bila rezervirana za bolj avanturistične duše: za nekoga, ki se bo potepal po avstralski divjini, za čuvaja nacionalnega parka in skrbnika divjih živali. Seveda so morali tisti, ki so te službe osvojili, o svojem delu ves čas tudi tvitati, blogati in poročati na facebooku.
SLOVENSKI FOTOREPORTER O SVOJI SLUŽBI
Slovenski fotoreporter Luka Dakskobler iz Kranja se je na razpisu avstralskega turističnega urada potegoval za šestmesečno službo lifestyle fotografa za revijo Time Out magazine v Melbournu. Med 45.000 se mu je uspelo prebiti v ožji izbor 25 najboljših. Če bi to delo dobil, bi v pol leta zaslužil 100.000 avstralskih dolarjev. Pravi, da se je na ta razpis prijavil bolj za šalo kot zares. "A delo za tako veliko in ugledno revijo bi bila odlična referenca in priložnost za nadaljnje delo, morda bi bila celo priložnost, da ostanem v Avstraliji," razmišlja danes. In se spominja: "V 30-sekundni video predstavitvi, ki je bila edini razpisni pogoj v prvem krogu, sem se malce zgledoval po Britancu, ki je leta 2009 dobil službo na rajskem otoku. Sledil je drugi krog izbora, pri katerem nista bili več pomembni moje znanje in delo, ampak predvsem pritegniti čim več medijske pozornosti ter vplivnih in znanih podpornikov, ki javno izrazijo svojo podporo moji kandidaturi. Kljub uspešno opravljenemu drugemu izzivu, izjemni medijski podpori, podpori socialnih omrežij ter javni podpori znanih in vplivnih - Irene Cerar , urednice revije National Geographic Junior, s katero sodelujem že več kot deset let, Guinnessove rekorderke Benke Pulko , pevke Alye , radijskega voditelja Denisa Avdića in dobitnika zlate olimpijske medalje v Sidneyju 2000 Luke Špika - se mi ni uspelo uvrstiti med tri kandidate, ki so jih povabili v Avstralijo na tretji krog izbora, kjer so izbrali zmagovalca. Slovenija je žal premajhna. Odpotovali so Belgijec, Afganistanka in Brazilec, ki jim je uspelo zbrati podporo na vseh petih kontinentih sveta."