Novo mesto je od sobote, 6., do sobote, 13. avgusta, izpeljalo medgeneracijski planinski tabor »Slatna 2016« na Slatni pri Ratečah.
2016-8-6 - Tabor - Slatna 2016
Planinski tabor Slatna 2016, je potekal od sobote, 6. 8. do sobote 13. 8. 2016, na Slatni, pri Ratečah. Na taboru je bilo 42 udeležencev.
Za letošnji tabor smo najeli planinsko kočo, ki je bila nekoč karavla. Koča je na gozdni jasi, s katere ni razgleda. Pred kočo je igrišče, veliko travnate površine, veliki mizi in urejeno kurišče. V koči pa je poleg velikih spalnic, kuhinja iz katere je ves čas prijetno dišalo, jedilnica, sanitarije, še velika več namenska soba. V koči in okrog nje smo se hitro udomačili in se počutili prijetno.
V soboto, 6. 8. smo se zbrali pri na parkirišču ob akumulacijskem jezeru Završnice. Navajeni vročih dni, smo se težko privadili na hlad in veter. Toplo smo se oblekli in krenili navkreber. V zavetju gozda in s hojo smo se kmalu ogreli. Do Valvazorjeve koče smo prišli vsi brez težav. Pri koči se nam je prilegla malica in počitek. Nadaljevali smo na Ajdno, od koder je prostran razgled, ki nas je zelo navdušil. Ob povratku smo se še enkrat odpočili pri koči in sestopili na izhodišče. Sledila je vožnja do koče, nastanitev in okusna večerja. Po večerji smo imeli spoznavni večer in pripravo na naslednji dan.
V nedeljo smo se odpeljali v Bohinj, na plezališče nad Belvederjem. Skoraj vsi smo se preizkusili v plezanju. Nekateri pa so nas presenetili s spretnim plezanjem zelo visoko. Po plezanju in kosilu, smo šli na kopanje. Voda res ni bila za vse dovolj topla, toda poležavanje na mehki travi ob jezeru se je prileglo prav vsem. Večerjo smo si ob tabornem ognju spekli sami. Druženje ob prasketajočem ognju je bilo zelo prijetno.
V ponedeljek so se odrasli z veliko kondicije podali na turo od Belopeških jezer na Ponce. Sestopili so v Tamar in nato v Planico, kamor so jih šli iskat z avtomobili. Prehodili so dolgo in naporno pot, za katero so bili bogato nagrajeni z nepozabnimi doživetji in razgledom. Ostalih 23 planincev pa je prehodilo krajšo pot od jezera do koče Zacchi in nazaj. Očarani smo bili od lepot visokogorja. Zvečer smo si poročali, kako lepo smo preživeli dan in si ogledali fotografije.
V torek smo se zapeljali na Vršič, kjer nas je pričakala čreda ovc. Posladkali smo se s palačinkami, ki nam jih je za popotnico pripravil naš kuhar Pavel. Izkušeni planinci so se prvi podali po Hanzovi, plezalni poti na Malo Mojstrovko. Sestopili pa so skozi Vrata, po melišču in po planinski poti nazaj na Vršič. Mladi planinci in nekaj odraslih pa smo krenili na Slemenovo Špico. Ob vzponu so najmlajši malo stokali, na vrhu so bili pa zelo navdušeni in ponosni nad doseženim vrhom, s katerega je nepozaben razgled. Med vožnjo na Slatno nas je ujela nevihta. Imeli smo srečo, da nas ni ujela že med sestopom. Zvečer je glasno grmelo in se bliskalo. Lilo je celo noč in tudi skoraj celo sredo. Deževno sredo smo zadovoljno preživeli ob turnirju namiznega tenisa, družabnih in zabavnih igrah in v ustvarjalnih delavnicah. Počitek se nam je tudi prilegel.
V četrtek smo šli vsi skupaj na Tromejo. Pot smo zmogli vsi brez težav. Pred kočo smo si pripravili skupno malico in jo jedli med gledanjem v Planico. Na točki, kjer se stikajo meje Avstrije, Italije in Slovenije smo se fotografirali in primerjali razglede. Ob sestopu smo nabrali veliko lisičk in nekaj jurčkov, kar je še povečalo zadovoljstvo. Pozno popoldne smo se družili pred kočo in ob ognju.
V petek je šlo šest izkušenih planincev po ferati na Mangart, ostali pa smo šli ob velikanki v Planico in naprej v Tamar. Pogled z vrha velikanke je kar malo strah vzbujajoč. Skakalci so v naših očeh še povečali občudovanje, ker so tako pogumni in uspešni. Med potjo v Tamar smo se veselo družili. Pogled na Jalovec nas je navdušil. Tudi Slemenova Špica, Mojstrovka, Tromeja in Ponce so bili deležni našega občudovanja iz doline. Ponosni smo na svoje planinske podvige. Pri koči je bilo prijetno. Imeli smo malico, počitek, sončenje, pa tudi planinske dnevnike smo izpolnili. Pred povratkom smo si ogledali še slap Nadiža, izvir Save Dolinke, ki hitro ponikne in ponovno privre na dan pri Zelencih. V Planici so se mladi planinci spuščali po malem ziplajnu in strahotno uživali. Malo manj prijeten in utrudljiv pa je bil vzpon po stopnicah ob velikanki. Stopnic nismo šteli, zvedeli pa smo, da jih je več kot 1200. Imeli smo tudi priložnost opazovati, kako se spuščajo po najstrmejšem ziplajnu. Popoldne smo ustvarjali in se družili pred kočo. Po večerji smo imeli razkritje igre Skriti prijatelj, ki je potekala ves teden. Ob tem smo se zelo nasmejali. Sledil je še ples v pižamah, ogled fotografij s tur in filma Gremo mi po svoje.
V soboto smo pohiteli na zajtrk in nato spakirat, pospravit vso kočo. Ker smo vsi poprijeli za delo, smo hitro končali. Odpeljali smo se v Vrata, si ogledali severno Triglavsko steno in ostale visoke gore. Ob povratku smo šli še do slapa Peričnik. Sledil je obisk Planinskega muzeja. Odlično vodenje, razstavljeni premeti, film in reševanje nalog so nas zelo navdušili. Šli smo še na kosilo in tako zaključili planinski tabor. Zadovoljni smo se poslovili in se odpeljali proti svojim domovom.
Tabor Slatna 2016 je uspel.
Zapisala: Majda Markovič