Janez Pikon 25.08.2016 05:29 5317 0

Via Italiana na Mangart

Janez Pikon: Ostenja visoke gore in skalnati masivi tvorijo pregrado med dolino Koritnice in Mangartsko dolino.

Južna pobočja globoko padajo v dolino Koritnice in sestavljajo travnate strmali, prekinjene s pečinami, te so razbrzdane z globokimi grapami. Vsekakor je Mangart gora s strmo steno, ki se po svojih razsežnostih in lepoti zlahka primerja s Triglavsko severno steno. Podoba visoke gore se zrcali s širnimi gozdovi v Mangartskih ali Belopeških jezerih. Stena je izredno široka, ta se vleče vzdolž celotnega vzhodnega grebena z ostro zarezo Hude Škrbine in Gamsov rob vzhodno, kjer se greben vzpne v Koritniški Mali Mangart. Vzhodni greben pa se izza Roba nad Zagačami priključi verigi Ponc. V severozahodnem vznožju vršne kupole stojijo še Rateški Mali Mangart, Strmi nos ali Travnik, ki so pravzaprav le nekoliko večji izboklini v velikanskem masivu gore.

Na prevalu Čez Travnik (2166 m) v mejnem grebenu zahodno pod Rateškim Malim Mangartom vstopimo v italijansko zavarovano plezalno pot (ferata via Italijana) ob bivaku Nogara, kjer sledimo oznakam navkreber do bližnjega vstopa v strmo steno proti jugu nagnjene grape, ki jo označujejo tri med seboj s preduhi povezane votline. Vstop v steno še ni posebno zahteven, kjer so v pomoč jeklenice in klini. Višje se skala položi in preide v zelenico, ter dlje v prode. Kasneje dobesedno trčimo ob navpično in gladko vršno steno z visoko oviro. Jeklenica in skobe nam olajšajo smer s krajšim previsnim prehodom in zavojem južno čez naslednjo in izpostavljeno steno z vzponom na mejni greben ob razcepu slovenske in italijanske poti na visoko goro. Via Italiana na Mangart je poznana kot najbolj strma in izpostavljena zavarovana plezalna smer v Julijskih Alpah, zato se priporoča le izurjenim in spretnim, čistih misli in dobro telesno močjo zlasti v rokah, obvezna je čelada in samovarovanje.

Vstop v Slovensko smer pričnemo ob izstopu iz bližnje ferate via Italiana na sedlu in grebenu Rateškega Malega Mangarta. Steza nas vodi zložno navkreber do razpotja, kjer sledimo oznaki Slovenske smeri na Mangart. Zahodno prečimo melišče pod steno do vznožja izrazite grape, ki globoko zareže steno zahodno navkreber. Pri vstopu v grapo so v pomoč jeklenice, klini v najbolj izpostavljeni skalni polici v smeri. Nadaljujemo strmo navkreber do škrbine na jugozahodni greben. Vzpenjamo se po vedno bolj širokem slemenu na vrh visoke gore. Bližamo se na teme gore in spoznavamo, da bomo stopili na eno najlepših razgledišč v naših gorah. Slovenska smer je dobro zavarovana, strma in izpostavljena. Sledi daljši oddih, ter vračanje po italijanski smeri, ki je neprimerno lažja za sestop z gore.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon