Friko - Peter Mikša: ... na osemtisočaku, dva vrhova in nova smer
Poleti leta 1986 je v Pakistan v prostranstvo "Črnega granita" (kar je dobesedni prevod besede Karakorum) odšla šele naša druga odprava, njeni uspehi pa so bili zelo odmevni. Najprej so se skoraj vsi člani odprave na klasični način po normalki povzpeli na Falchen Kangri, kot je lepo lokalno ime za Broad Peak (8047 m), med njimi Marija Štremfelj, ki je s tem postala prva slovenska alpinistka z osvojenim osemtisočakom. Seveda ni bil od muh tudi dosežek Tomaža Jamnika, ki je takrat postal najstarejši Slovenec z osvojenim osemtisočakom. Sploh je bil Broad Peak zelo naklonjen našim odpravarjem, ki so se na njegov vrh povzpeli v velikem številu - v okviru odprave so opravili kar 12 pristopov na Broad Peak (Viki Grošelj, Marija in Andrej Štremfelj, Bogdan Biščak, Matevž Lenarčič, Tomaž Jamnik, Silvo Karo, Pavle Kozjek, Tomo Česen, Dušan Jelinčič, Mojmir Štangelj, Rado Fabjan).
Nekateri so s tem vzponom z odpravo zaključili, drugi pa so imeli še velike načrte. Grošelj, Kozjek, Biščak in Štremfelj so odšli še pod Gašerbrum II (8035 m), ki so ga po normalni smeri preplezali na alpski način, v enem zamahu. Iz baznega tabora so do vrha potrebovali le 32 ur in se uspeli vrniti v njegovo vznožje še pred prihajajočim poslabšanjem. Prav tako se je iz krempljev prihajajočega slabega vremena izvil Tomo Česen, ki je v mogočnem K2 (8611 m) preplezal prvenstveno smer v južni steni. Ko je dosegel Ramo na višini 8000 metrov, se je modro in hitro odločil za sestop po Abruzzijevem grebenu oz. po normalni smeri in še ravno ušel neurju, ki je na gori ugonobilo pet alpinistov iz različnih držav.
Marija Štremfelj (rojena Perčič) se je rodila leta 1957 v Kranju, kjer tudi živi. Z alpinizmom se je začela ukvarjati leta 1975 na AO Kranj. Njen prvi stik z visokimi gorami je bila odprava v Ande leta 1979, tri leta kasneje je bila članica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave v Pamir, kjer se je povzpela na 7495 m visok vrh Pik Komunizma. Leta 1986 ji je uspel vzpon na zgoraj omenjeni Broad Peak, njen prvi osemtisočak in prav tako prvi za slovenske alpinistke. Štiri leta kasneje je kot trinajsta ženska in prva Slovenka stopila na najvišji vrh sveta, 8848 m visoki Everest. Vzpon je opravila z možem Andrejem in tako sta postala bila prvi zakonski par na vrhu sveta.
Seveda je Marija Štremfelj s tem postala absolutna slovenska višinska rekorderka. Kasneje je bila uspešna še na dveh osemtisočakih: na Čo Oju se je povzpela leta 1995 in devet let kasneje, 2004, še na Daulagiri. Na vse osemtisočake se je povzpela v družbi moža Andreja, pomembno pa se zdi izpostaviti dejstvo, da se je z vseh odprav na najvišje gore sveta vrnila z doseženim vrhom. Med številnimi drugimi vzponi velja omeniti še prvo žensko zimsko ponovitev Dularjeve zajede v Jalovcu , Walkerjev steber v Grandes Jorasses (1989), Nos v El Capitanu (1993) in zimski vzpon preko severne stene Matterhorna (2003). Leta 2012 je uspešno končala izobraževanje za gorsko vodnico in tako postala tretja gorska vodnica z mednarodno licenco v Sloveniji.
Vir: Mikša Peter, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana 2013.