Dve redkosti
Muhasto vreme je v zadnjem tednu zahtevalo nekaj prilagajanja in pričaralo občutek angleškega plezanja. Poleg klasičnih pomladanskih smeri so bile preplezane tudi takšne manjkrat obiskane. Ena takih je smer Krvava solza v Rdečem kupu pri Planjavi. Smer sta 5. junija preplezala Marija Jeglič (AO Ljubljna-Matica) in Žiga Oražem (AO Kamnik). Steber, ki se nahaja nad potjo na Planjavo, sta dosegla po Kratkohlači.
►Pogled od daleč napoveduje podrtijo, pogled od blizu pa razkriva tudi nekaj kompaktnosti. Vir: AO Ljubljana-Matica
Druga podobno neopažena smer je bila preplezana v Krofički. Tam sta Marko Šarac in Matic Jošt (oba AO Celje-Matica) preplezala smer Pozabljena tišina (VII-, VII/IV-V+, 230 m). Smer je novejšega datuma. Nastala je leta 2013 pod prsti Janka Oprešnika in Tomaža Brgleza desno od Knezove poči. Tako navezo v Rdečem kupu, kakor tudi to v Krofički je v steni svežilo pršenje iz zabuhlih okoliških oblakov.
Perujski Andi
V Ande se je pred kratkim odpravila skupina koroških in gorenjskih alpinistov. O ciljih ne vemo podrobnosti, z aklimatizacijo pa so že uspešno opravili. Povzpeli so se na Urus in Ishinco ter vrnili v dolino, kjer so se ob zadnjem javljanju pripravljali na nove cilje. Več...>
Plezalni tabor za alpiniste v Dolomitih
KA PZS organizira plezalni tabor namenjen perspektivnim alpinistom ter starejšim pripravnikom rojenim leta 1989 ali mlajšim. Tabor bo od sobote, 23. julija do nedelje, 31. julija 2016. Rok prijave je petek 24. junij. Več...>
Odlikovanja v gorniške kroge
Predsednik republike Borut Pahor bo odlikoval Marka Prezlja, Andreja Brvarja, Toma Česna in Bojana Pollaka za opravljeno delo na področju alpinizma, gorništva, športnega plezanja, dela v PZS. Prezelj bo dobil zlati red za zasluge, Brvar red za zasluge, Pollak in Česen pa medaljo za zasluge. Več...>
Obletnica 3. JAHO
Pred natanko 45 leti so se pod pakistanskimi gorami pojavili prvi slovenski alpinisti. Takratnim razmeram primerno so se v osrčju himalajskih velikanov znašli šele po 7500 prevoženih kilometrih, za katere so porabili dva tedna vožnje. Prvotni cilj je bil Karakorum, preostal pa jim je Hindukuš, kjer so uresničili zahteven in takrat tudi v tujini odmeven cilj: prvi pristop na zahodni vrh Istor-o-Nala z juga. Vrh sta dosegla Janko Ažman in Zvone Kofler ter s tem dokončno rešila uganko južne stene in obenem podrla jugoslovanski (in slovenski) višinski rekord. Odpravo je na povratku zasenčila smrt Zvoneta; bil je žrtev prometne nesreče. Več o odpravi...>
Anketa o slovenskih plezališčih
Vabimo k sodelovanju v anketi o urejenosti slovenskih plezališč >
Srečno!