Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kamniški vrh

Silvo Baznik: Združena potoka Blatnica in Korošak tvorita potok Bistričica, ki teče ob cesti iz zaselka Klemenčevo do Stahovice, kjer se pridruži vodam Kamniške Bistrice.

Izhodišče današnje ture na Kamniški vrh je parkirišče ob mostu čez Bistričico na odcepu ceste za zaselek Slevo.

Nekaj prvih metrov narediva po cesti in nato slediva ozki stezici strmo v gozd. Že po nekaj minutah sva zasopla in se počutiva kot v savni. Ozračje je težko, polno sopare, ki nakazuje, da se bo vreme verjetno hitro spremenilo. Na nebu so se pojavili že prvi oblaki toda upava, da imava pred prvimi kapljami še dovolj časa za krožni sprehod po dveh vrhovih sredogorja. Višje prestopiva pašno ograjo in sva na spodnjih pašnikih planine, kjer zaveje rahel vetrič in za kratek čas odžene soparo in omogoči lažje nadaljevanje poti. Prideva do kolovoza, stopiva preko naslednje pašne ograje in že sva na prostranih pašnih področjih pod Planjavo.

Čez travnike stopiva po kolovozu proti vzhodu in v zmernem vzponu prideva do razcepa poti pod strmo grapo, imenovano Slevska roža. Midva stopiva desno in prečiva manjše melišče. Stezica preči travnato pobočje Kamniškega vrha proti vzhodu. Tu le sem ter tja uzreva kakšno cvetico in tako doseževa južni greben, kjer se pridruži pot od lovske koče. Na grebenu je lepa razgledna točka s klopco in tu narediva prvi odmor in se ozreva po okoliških hribih ter Ljubljanski kotlini.

Pot nadaljujeva strmo navzgor po Bosovi šiji, ki jo je že močno načela erozija. Tu srečava ob potki že nekaj cvetočega rastlinja in to je balzam za oči fotografa. Počasi a vztrajno nebo vedno bolj prekrivajo oblaki in prve meglice se spuščajo po pobočjih Kržišča in se bližajo Planjavi, ko stopiva na razgledno točko tik pod vrhom Kamiškega vrha. Tu si privoščiva drugi počitek in opazujeva meglico oblaka, ki pritiska na sosednji vrh, ga za trenutek zakrije in zopet odkrije in se nato razgubi v ozračju. Z razgledišča stopiva na sam gozdni vrh na višini 1259 m, se vpiševa v planinsko knjižico in oddideva z vrha proti zahodu. Pri spustu narediva posnetke Turske gore. Hitro sva v sedelcu, oseminosemdeset metrov nižje, kjer srečava pohodnika, ki sta se v sedlo povzpela po izraziti grapi iz Slevske rože. Pozdrav in že nadaljujemo vsak v svoji smeri. Midva se zopet vzpenjava, zastaneva, narediva fotografije Brane, Kamniškega sedla in Planjave z oblaki na njenih vrhovih, ko meglica zakrije vrh Kamniškega vrha. Na pobočju je kopica navadne pogačice, ki s svojimi lepimi rumenimi glavicami lepša travnato pobočje. Še nekaj deset metrov vzpona in sva na vrhu Planjave, tokrat na višini 1243 m. Pred nama je oblak zakril Kržišče, planino Osredek in greben, ki vodi do najinega vrha. Razlog več, da se odločiva za spust v dolino. Stopava po ozki stezici, ki vodi po rahlem grebenu strmo navzdol. Pazljivo se spuščava, sem ter tja malce zastaneva, da oddahneva od silne sopare in stopiva nato iz meglice oblaka v gozd. Pot sprva preči levo pobočje hriba in se nato zopet obrne proti jugu, ko stopiva navzdol iz gozda na pašnike Ravne senožete, kjer narediva zadnji odmor. Sopara je popustila, nebo se je delno odprlo in uzreva sramežljivo sonce, ki pokuka izza oblakov, le oba prehojena vrhova imata še megleni ovoj. Še nekaj pohodnikov hiti svojemu cilju naproti, ko midva stopava navzdol.

Po dobrih treh urah hoda zaključiva krožno pot in prideva do najinega jeklenega konjiča. Pospraviva pohodno opremo, izmijeva slani pot z obrazov in se mimo več parkiranih avtomobilov zapeljeva proti Ljubljani.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti