Šaleški AO - Nina Zidarn: Vremenska napoved je prejšnji torek pokazala, da za 
prvomajski dopust tudi plan C ne bo prišel v poštev.
Vse je kazalo na to, da bodo prazniki tokrat minili bolj ležerno, ko mi zazvoni telefon in me pokliče Tanja: »Nina, s Tomom sva pregledala napoved in kaže, da bo v četrtek v Napoleonici (Napoleonska cesta nad Trstom) že lepo vreme. Si zraven?« Itak!
V zasneženem jutru smo se zbrali v Šempetru, kjer se nam je pridružil Beno, v Ljubljani pa Melita in Miha. Po poti nas je spremljala še sodra in skoraj si je bilo težko predstavljati, da bomo čez dobro uro plezali v skali, ko se iz zvočnikov zasliši glas pevca skupine Dan D, ki prepeva »… daneees mislim samo pozitivne misliiii ...«.
In res, ni bilo več prostora za dvome. Ob prihodu na parkirišče v Napoleonici, nas je pozdravila burja z rahlim dežjem. Odločili smo se, da gremo vseeno pogledati do stene, tam pa je bilo pravo nasprotje.
Stena je dajala dobro zavetje pred vetrom in ko se je čez čas med oblaki prikazalo sonce, smo že slačili dolge rokave. 
Plezali smo v sektorju Paralelle in Mano di fatima, katera sta med seboj povezana in nudita smeri vseh težavnosti.
Zvečer smo se vrnili nazaj v Slovenijo, kjer smo si v kraju Zazid, rezervirali hostel. Naslednji dan, smo se odločili za plezanje v Črnem kalu, saj se je tokrat tudi pri nas izboljšalo vreme. Zjutraj so se nam pridružili še ostali in skupaj smo preživeli še en dober dan, katerega smo zaključili s spremljanjem sončnega zahoda na pomolu v Kopru. Ko si tako blizu morja, brez tega res ne gre!
Zadnji dan smo za zaključek izbrali Osp, kjer so se Marko, Tanja in Bisti odpravili zlesti dolgo smer, Prečenje (7a; 110 m), ostali pa smo iztisnili še zadnje moči v krajših smereh.
Plezali smo: Jaz- Nina Zidarn, Tanja Ramšak, Tom Krašovec, Beno Borišek, Miha Gorjanc, Melita, Nejc Radoja, Lidija Celcer, Rok Radoja, Deja štaher in Marko Mavhar. Foto: Tom Krašovec