Kibubazin - Jan Podgornik: ... Meteora
Meteora, kar naj bi po grško pomenilo "sredi neba", je najbolj znana po številnih samostanih, postavljenih na vrhovih konglomeratnih stolpov. Je pa tudi prvovrstna plezalna destinacija. Ravno prav daleč je, da je slovenski plezalci ne obiščejo pogosto, a hkrati dovolj blizu, da greš tja lahko samo za prvomajske praznike. In tja se res splača iti!
Stil plezanja in pokrajina sta nekaj čisto posebnega, prvomajski prazniki pa so vsekakor najprimernejši za obisk. Vse cveti, temperatura je ravno pravšnja, kampi so odprti, trum poletnih turistov pa še ni. Plezati se da od marca naprej. Takrat je Meteora čisto prazna. Na začetku aprila pa nas je nekoč celo presenetil sneg!
Malo zgodovine
Domačini so na te stolpe plezali že od nekdaj. V 14. stoletju je srbski car Stefan Dušan ukazal, da na Stolp sv. Duha postavijo dvometrski železen križ. Še danes ugibajo, kako jim je to uspelo. Najlažja smer tja gor je ocenjena s V+ in dolga več kot sto metrov!
Plezanje se je začelo razvijati v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so Meteoro odkrili vzhodnonemški plezalci. Ti so sem prinesli svojo specifično etiko plezanja, zato so starejše smeri opremljene bolj na redko.
Na kratko o plezanju
Moderne smeri so navrtane bolj prijazno, a je vseeno priporočljivo spustiti svoj nivo plezanja za kakšno oceno. Kljub svedrovcem gre tu bolj za alpinizem in ne za športno plezanje. Za določene smeri je priporočljiv set metuljev. Pleza se večinoma po položnih do navpičnih ploščah, iz katerih štrlijo različno veliki kamni. V popularnih smereh čisto vsi kamenčki držijo. Smeri so dolge od 40 do 300 metrov. Veliko stvari se da splezati z enojno vrvjo, za nekatere spuste pa rabiš dve 60-metrski.
Plezanje na stolpe s samostani je prepovedano. Pogledi na plezalce menihe tako motijo, da so predlagali, naj se plezanje prepove. Par sto tisoč turistov, ki letno obiščejo samostane, jih ne moti. Najbrž zato, ker plačajo vstopnino ...
Priporočljive smeri
Za začetek se je priporočljivo vplezati v lažjih in krajših smereh v stolpu Doupiani. Ostale lepe in zanimive smeri so: Archimedes v stolpu Pixari (V+, 100 m). Plezaš v skoraj sto metrov globokem kaminu. Steber sanj v Stolpu svetega Duha (V+, 300 m). Lepa in razgibana klasika. Eiertanz (VI+, 150 m). Prestopa z vrha enega stolpa na drugega zlepa ne pozabiš!
Lepe so še smeri na stolpih Heiligergeistwachter, Spinder, Sourloti ...
Vodniki
V Vrachosu lahko kupiš vodničke. Stara dva sta bolj obsežna, a draga in nepregledna. V novem vodničku, ki pokriva celo Grčijo, je dober izbor smeri. Notri so še okoliška plezališča, ki ponujajo športno plezanje po strmem apnencu. Nekaj skic smeri je na Summitpost.com.
Namestitev
Kampa sta v vasici Kastraki dva. Večji, bolj urejen in malo dražji je Vrachos, manjši, manj obiskan, a z boljšo lokacijo pa The Cave.
Kako do tja
Lahko se pripelješ s trajektom iz Benetk ali pa čez Makedonijo. To se da lepo združiti z obiskom balvanov v makedonskem Prilepu.
Ostale dejavnosti
Poleg plezanja je tu še kup označenih planinskih poti. Tudi sami samostani so vsekakor vredni obiska. Predlagam kakšnega manjšega, npr. samostan sv. Trojice.
Lahko pa ves teden samo uživaš v odlični hrani ...