Primorske novice: Planinsko društvo Postojna praznuje 70-letnico
Planinsko društvo Postojna, ki šteje več kot 340 članov, v glavnem iz občin Postojna in Pivka, precej pa tudi od drugod, je svojo 70-letnico, dočakalo v dobri kondiciji, pravi predsednik društva Miran Hebar. Društvo redno organizira planinske izlete za odrasle in mladince, ki jih je kar tretjina, ter priljubljen tradicionalni poletni tabor. Na svojem območju skrbi tudi za okrog 160 kilometrov planinskih poti.
POSTOJNA ► “Društvo je v zadnjih letih pri polni moči. Sicer nimamo alpinističnega odseka, čeprav se trudimo, da bi ga oživili, zelo aktivna pa sta mladinski in vodniški odsek. Trudimo se, da imamo vsak mesec po en izlet za odrasle in za mladince. Vrhunec leta pa je poletni tabor, kjer se nas zadnja leta zbere okrog 90, mladih in starejših,” poudarja predsednik Miran Hebar.
Malo markacistov
Oba odseka poleg izletov pripravljata tudi planinske šole, zimovanja, predavanja in planinske krožke. Pogrešajo pa ljudi, ki bi skrbeli za planinske poti. “V začetku 90. let smo imeli lepo skupino markacistov, danes pa na žalost le še enega registriranega markacista in enega pripravnika. Kljub temu se trudimo, da so planinske poti urejene. Po žledu smo se najprej lotili najbolj obljudenih, letos načrtujemo še štiri društvene akcije,” pove predsednik.Med najbolj priljubljenimi planinskimi točkami na območju društva so Nanos, Sv. Lovrenc, Javornik, Pečna reber, Sv. Trojica, Osojnica, Primož in Kršičevec.
Z novo oskrbnico koča spet urejena
Društvo upravlja z dvema planinskima kočama, Vojkovo kočo na Nanosu in kočo Mladiko na Pečni rebri nad Postojno. “V preteklosti smo imeli kar precej težav z oskrbnico na Nanosu, ki ni skrbela za kočo tako, kot bi si želeli. Na sodišču smo dosegli, da je kočo zapustila, a dolga nam še ni poravnala,” pravi Hebar. A je zadovoljen, da so se z novo oskrbnico Lilijano Valenčič razmere uredile, koča je urejena in planincem prijazna: “Uredili smo notranjost, sanirali vodni zbiralnik, ker je primanjkovalo vode. Čaka nas še obnova električne napeljave in vodovoda, največji zalogaj pa bo čistilna naprava.”
Koča na Nanosu je stara skoraj toliko kot društvo, prve zamisli o njeni postavitvi pa segajo že v začetek 20. stoletja. Kot pravi zgodovinarka Alenka Čuk, tudi članica Planinskega društva Postojna in avtorica besedila priložnostne brošure ob 70-letnici društva, so že takrat Postojnčani na Nanosu odkupili štiri parcele in tako zagotovili lokacijo. Padla je tudi ideja o poimenovanju koče po Josipu Gorupu pl. Slavinjskem, znanem mecenu, industrialcu in domačinu iz Slavine.
Načrte je prekrižala prva svetovna vojna, obudili pa so jih lahko šele po drugi vojni. Dela so stekla konec leta 1948, kočo pa so na slovesnosti, ki se je je udeležilo za tiste čase zelo veliko število, preko 3000 obiskovalcev, odprli avgusta 1949. “Pri gradnji so sodelovali domačini, člani planinskega društva in drugih organizacij, pa tudi prostovoljci iz širšega notranjskega prostora, pomoč pa so nudili tudi zamejci. Praktično na svojih ramenih so nosili gradbeni material, pripravljali teren, zbirali kamenje za gradnjo in kočo v zelo kratkem času postavili,” spomine še obuja Čukova. V duhu časa nato koča imena ni dobila po Gorupu, temveč po Janku Premrlu Vojku.