Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Spomin na Alojza Fon - Hulja

DOM - Zdravko Likar: 2. aprila v Fundaciji Poti miru bo spominska slovestnost ob 25-letnici smrti nepozabnega planinca

KOBARID  V Posočju je živel prav poseben mož. Dolgo pred njim ni bilo enakega. Po njegovi prezgodnji smrti pred petindvajsetimi leti pa ni več takih ljudi in jih prav gotovo ne bo več. Pred očmi nam vstaja podoba velikega, silnega fanta in moža. Bil je orjak po moči in postavi, a ga je še posebej krasila dobrota. Vsem je rad pomagal. Živel je hitro in nevarno. Vedno je hotel le višje, kar najdlje, kar najhitreje.

Pišem o Alojzu Fonu, ki smo mu pravili Huljo. Rodil seje 31. avgusta 1951 v Drežnici. Pri Jakšu, mami Angeli in očetu Joahimu. Družina je bila številna. Razkošja ni bilo, poznali so le trdo delo. Za Lojza je narava postala velika neizmerna učiteljica. Iz nje je zajemal z veliko žlico. Bilje radoveden, nemiren, tudi poreden mladenič. Izučil se je za tesarja. Delo gaje zaneslo v mnoge kraje, tudi na Češko. Precej let je delal kot sekač v gozdu; nekaj let tudi v kobariški mlekarni Planika.

Z življenjsko sopotnico Zmago sta vzgojila Jordana in Simono. Življenjsko pot je končal tragično 25. marca 1991. Pri odpiranju granate iz prve svetovne vojne se je smrtno ponesrečil. Njegova življenjska pot je bila le na videz kratka. V resnici je živel in doživel kar nekaj normalnih življenj.

Bil je odličen, iznajdljiv delavec, pravi garač. Enako spretno je sukal zidarsko žlico in tesarsko sekiro kot koso in žago. Koliko novih hiš, planinskih in lovskih koč je sezidal, koliko streh je prekril in cerkva popravil! Koliko dreves je padlo pod njegovo neugnano silo! Po vaseh Posočja se še danes poznajo sledovi njegovih pridnih, močnih rok in preudarnega ravnanja! Naravo je imel strastno rad. Najprej gore, njegov Km, drežniške gmajne in gozdove. Previsne stene so prepredene z njegovimi preplezanimi smermi. Marsikatera prvenstvena smer nosi njegovo ime. Ko je v slovenskih gorah kot najodličnejši predstavnik »drežniških samorastnikov« dosegel vse, je posegel v tuja gorstva: Alpe, na Kavkaz, v Grčijo in v Ande.

Kolikokrat je za las ušel smrti in le njegova neveijetna moč in volja do življenja sta ga reševali. Odlikoval se je kot požrtvovalen gorski reše
valec. Marsikomu je rešil življenje. Med lovci je veljal za naj večjega poznavalca divjadi, saj je videl, slišal, vohal, čutil kot žival. Bil je izvrsten športnik, smučar in tekač. Bil je prizadeven vojak in častnik slovenske Teritorialne obrambe.

Se za časa življenja je postal legenda. Najbolj znan in priljubljen mož Posočja. V druščinah, ki jim je pripadal, so njegovi podvigi še vedno tema pripovedovanj. Z njegovim odhodom je dobesedno zazijal globok, nepremostljiv prepad. Še posebej pogrešamo njegovo srčnost, moč, razsodnost in predvsem njegov smeh.

Planinsko društvo Kobarid vsakih pet let od Huljeve smrti pripravi spominsko slovesnost. Doslej so bile štiri slovesnosti; sedaj pripravljamo peto. V teh dneh mineva 25 let od prijateljevega odhoda.

Nanj se bomo spomnili v soboto, 2. aprila 2016, ob 20. uri, v Fundaciji Poti miru v Kobaridu. Pripravljamo slovesnost, na kateri bodo zapeli drežniški pevci in spregovorili njegovi prijatelji. Ogledali si bomo film o Hulju ter razstavo manj znanih fotografij o Hulju. Njegovemu spominu bo namenjena tudi maša istega dne ob 19. uri v kobariški cerkvi.
Legenda o Hulju v Posočju še živi in se bo prav gotovo prenašala iz roda v rod.

Zdravko Likar  

  31.03.2016

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti