Primož Blaha: ... na Zelenici 19.-20. 3. 2016
Letos je občni zbor za spremembo potekal na Zelenici. Tudi letos smo ga morali prestaviti zaradi razmer in tudi letos smo bili na koncu nagrajeni z lepim vikendom z dobrimi razmerami, v lepem okolju in dobri družbi.
Mene sicer Zelenica v lepem vremenu ne mika preveč zaradi gneče, zato sem bil takoj navdušen na Jakovim predlogom, da si za izhodišče izberemo Završnico. Naša skupina je naštela kar 15 članov in zjutraj smo imeli nekaj težav s komunikacijo in smo se celo uro čakali – kar se je seveda poznalo pri smučanju, saj so bile razmere povsem pomladanske. Takoj pri Tinčkovi koči smo zavili levo naravnost skozi gozd in zgoraj prišli v skrito dolinico (niti ne vem, če ima ime?). Zelo lep vzpon, kjer se ti že ob poti cedijo sline ob misli na smuko. No, cedili smo se tudi od znoja, bilo je res obupno vroče!
Na vrh smo prišli tik pod Prešernovo kočo in se seveda potrudili še do obljudenega vrha, kjer pa nas je nato pošteno premrazil veter. 
Kakšna polovica skupine je smučala v Kožne, kjer so imeli dobre razmere, nato pa nekaj prečenja do Zelenice. Ostali smo smučali po poti vzpona, za kar smo bili ravno tisto zamujeno uro prepozni. Kljub temu je šlo lepo, tura je vsekakor vredna ponovitve!
Od Tinčkove koče nas je nato čakala še dobra ura vzpona do Zelenice, kjer je bil velik del društva že razmetan po ležalnikih pred kočo. Smo se z veseljem pridružili in nadoknadili izgubljeno tekočino. Po zasluženi večerji je sledil večerni program in trden spanec.
V nedeljo so šli nekateri bolj pridni (beri: Jaka in Luka) že pred zajtrkom na Vrtačo, ostali smo si privoščili nedeljsko spanje in po zajtrku počasi ven v še en bleščeč dan. Da ne bi preveč ovinkarili, smo šli na Begunjščico po Centralni in se na vrhu, tako kot mnogi, naužili razgledov in vitamina D. Spustili smo se po Smokuškem plazu, ki je bil precej trd, v senci se je še našlo za nekaj zavojev pršiča. Kljub ne najboljšim razmeram verjetno najlepši spust z Begunjščice.
S planine je večino čakal vzpon nazaj na Zelenico in spust na Ljubelj, s Klemnom pa sva, ne da bi se kaj pritoževala, na planini počakala Jako, ki je vmes odmučal še Večerno. Še nekaj spusta skozi gozd, kjer je bilo snega vidno manj kot prejšnji dan. Ja, pomlad je na hitro prišla tudi v hribe, a snega bo za nekaj časa še dovolj!