Silvo Baznik: Jutranje srečanje v avtomobilih na avtocesti z
vožnjo proti Ilirski Bistrici, od koder se Rado, Matej, Rok in Silvo povzpnemo v smeri Sviščakov.
Iz mesta se vzpenjamo dvanajst kilometrskov po asfaltni cesti, ki jo nato zamenja makadam in z njim pridejo tudi prve krpice snega ter padec temperature na minus tri stopinje celzija. Po nadaljnih sedem kilometrih pridemo na Sviščake, ki so že bogatejše založeni s snegom in kjer je temperatura že na ničli. Pripravimo opremo in stopimo po cesti do zadnjih počitniških hiš, kjer stopimo na smuči, ki smo jih opremili s kožami.
Stopamo po že narejeni gazi skozi gozd. Dan je sončen in za čudo brez vetra. Sneg je omehčan na trdi podlagi. Pred nami gre nekaj pohodnikov in turnih smučarjev, a ker se nam ne mudi, mirno stopamo naprej skozi gozd in po zasneženih poteh. Po približno uri hoda pridemo do lične table, ki nas opozori, da smo na pol poti in do vrha naj bi prispeli v naslednji uri. Tu zaprosimo turno smučarko za fotografiranje, ker le tako smo vsi štirje na isti fotografiji, nato pa nadaljujemo pot in z nekaj vzponi in spusti pridemo do mesta, kjer se gozdna cesta konča in kjer se nam odpre pogled proti vrhu Snežnika.
Poleti pelje lepa stezica med ruševjem, sedaj pa je celotno pobočje zasneženo in večina ruševja je globoko pod snegom. Še vedno je brezvetrje in kopica pohodnikov in smučarjev se vzpenja proti vrhu. Mi gremo bolj višje in prečimo pod Malim Snežnikom v sedelce med obema vrhovoma, od koder se povzpnemo na greben in po njem do zavetišča na Snežniku. Tu naredimo še nekaj višinskih metrov in smo na vrhu, ki smo ga dosegli po dveh urah ležerne hoje.
Na vrhu 1796 m visoke gore, ki predstavlja vremensko pregrado med Jadranskim morjem in celino, je prijetno. Pojavil se je rahel veter, ki nas je opomnil, da je potrebno obleči toplo oblačilo. Naredimo daljši premor in nato se pripravimo na smučanje. Z vrha v idealnih razmerah naj bi videli Kvarnerske otoke, Velebit, Kamniške alpe in Julijce. Žal vsega tega kljub sončnemu vremenu ne vidimo.
Z vrha odsmučamo nekaj deset metrov grebena v smeri Malega Snežnika in nato zavijemo na jugozahodna pobočja gore in navzdol do gozdne meje, kjer v dolinici nataknemo kože na smuči in se povzpnemo po južnem snegu nazaj na pobočje Malega Snežnika in na njegov vrh na višini 1694 m. Tudi tu je nekaj pohodnikov, ki gredo po grebenski potii.
Mi snamemo kože s smuči in odsmučamo zasneženo pobočje do gozdne meje, kjer se spustimo v grapo in skozi gozd na kolovoze. Smučamo mimo kapelice Marije Snežne in po markirani poti z vedno manj snega dosežemo ravnico v Grdi dragi. Tu še zadnjič danes nataknemo kože na smuči in se prepustimo dvokilometrski hoji do našega jutranjega izhodišča.
Na Sviščakih se odžejamo in okrepčamo pri planinskem domu, od koder stopimo peške do avtomobilov ter se odpeljemo proti domu.