Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Največ jih je Pri Kovaču

  29.12.2011


Pobudnik in vodja projekta zbiranja starih hišnih imen na Gorenjskem je Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. (Foto: Gorazd Kavčič)


V okviru projekta je bilo do sedaj zbranih že skoraj 2300 starih hišnih imen, nanje pa opozarjajo tudi ročno izdelane glinene tablice z narečnim zapisom imena. (Foto: Gorazd Kavčič)


Rezultati projekta Kako se pri vas reče? so po posameznih krajevnih skupnostih zbrani tudi v seriji knjižic. (Foto: Gorazd Kavčič)


Tablico z domačim imenom ima tudi Čopova domačija v Žirovnici. (Foto: Gorazd Kavčič)


S tablicami je danes na Gorenjskem označenih okoli 1400 domačij oz. približno tretjina tistih, za katere so znana stara hišna imena. (Foto: Gorazd Kavčič)


petek, 30. december 2011, ob 22:50, Franci Savenc, ogledov: 1530

Gorenjski glas - Jasna Paladin: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske že tri leta popisuje stara hišna imena po gorenjskih občinah, ...

... s čimer ohranjajo tako jezikovno kot etnološko in zgodovinsko dediščino. Popisali in s tem ohranili so že skoraj 2300 hišnih imen v starem narečnem govoru.

Rezultat popisa ni le obsežen seznam z zanimivimi ugotovitvami, pač pa tudi lične in ročno izdelane glinene tablice, ki jih prejmejo lastniki domačij s starimi hišnimi imeni. Ta so na tablicah napisana v narečnem zapisu, na njih je odtisnjen tudi občinski grb. »Starejši domačini še poznajo hišna imena, tudi tista, ki jih v vasi ni več, in imena v sosednjih vaseh. Zaradi tega se pri zbiranju vedno obrnemo na najstarejše, ki poleg poznavanja imen tudi govorijo najbolj 'po domače'. Najmlajši po navadi poznajo le še hišna imena sosedov ali bližnje okolice doma.«

Projekt popisa starih hišnih imen se je na Gorenjskem najprej začel izvajati v Krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana, kjer so akcijo izvedli v okviru krajevne skupnosti in tamkajšnjega turističnega društva. Nato se je zbiranju in označevanju domačij v občini Jesenice posvetil Klemen Klinar, takrat še študent geografije, ki pa je kmalu zatem, že kot predstavnik Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, projektno idejo predstavil še drugim občinam Zgornje Gorenjske, ki jih je zadeva zanimala, in v letu 2008 je pet občin - Bled, Gorje, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica - oddalo prijavo na razpis Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica, ki na regionalnem nivoju razdeljuje evropska sredstva programa Leader.

»Izvedba tega projekta s še zdaj prepoznavnim imenom Kako se pri vas reče? se je začela konec leta 2009 in končala poleti 2010. Izvajalec vseh projektov je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Konec leta 2009 se je na isti razpis uspešno prijavilo že šest občin (Bled, Bohinj, Gorje, Kranjska Gora, Preddvor in Žirovnica), aktivnosti so bile popolnoma zaključene pred kratkim. Med izvedbo tega projekta pa se je za kandidaturo na naslednji razpis zaradi precejšnje odmevnosti projekta odločilo združiti kar dvanajst občin Gorenjske (Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica in Šenčur). Projekt je bil vnovič odobren, trenutno potekajo administrativne formalnosti, ki morajo biti izvedene pred vsebinskim zagonom. Nekatere občine očitno v projektih nastopajo večkrat. Razlog za to je dejstvo, da je pri zbiranju potrebnega veliko terenskega dela, zaradi česar v enem letu ne obdelamo cele občine, temveč le eno ali dve krajevni skupnosti. Tako smo do zdaj z akcijami popolnoma pokrili le občino Žirovnica, a bomo po pričakovanjih z že odobrenim projektom vsa hišna imena zbrali tudi v občinah Gorje, Bled in Preddvor,« nam je projekt, ki je med Gorenjci požel precej zanimanja, predstavi njegov vodja Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske; na podlagi zbranih podatkov nam je posredoval številna zanimiva spoznanja.

Jezikovna, etnološka in zgodovimska dediščina

Projekt, katerega glavni cilj je ohraniti in oživiti ta del nesnovne kulturne dediščine, ki se zaradi opuščanja in sprememb nekdanjega podeželskega načina življenja vse bolj izgublja, zajema popis samo starih hišnih imen, torej tistih, ki imajo svoj izvor v obdobjih pred 2. svetovno vojno. Kot nam pojasni Klinar, so se popisa hišnih imen lotili s tremi različnimi poudarki oz. vidiki. Jezikovnim, s katerim želijo ohraniti narečja in lokalne govore, zato imena tudi zbirajo in zapisujejo v obliki, ki jo danes izgovarjajo domačini; etnološkim, pri čemer jih zanima uporaba hišnih imen med sovaščani in ohranjanje tovrstne dediščine v vsakdanjem govoru, ter zgodovinskim vidikom hišnih imen, ki v sebi nosijo podatke o kraju, domačiji in njenem lastniku.

Do sedaj so jih zbrali že nekaj manj kot 2300, in to v 63 naseljih v sedmih različnih občinah. Do konca prihodnjega leta, ko se bo popis nadaljeval na območju kar dvanajstih občin, pa naj bi obsežnemu seznamu dodali še najmanj 1500 hišnih imen.

Analiza do sedaj zbranih imen je pokazala, da so med starimi hišnimi imeni najpogostejša tista, ki imajo svoj izvor v osebnih imenih, poklicih ali statusnih položajih gospodarja. »Najpogostejše hišno ime na Gorenjskem je Pri Kovaču (dejavnost kovaštva), sledi hišno ime Pri Toncu (iz imena Anton, Tone), zelo pogosta pa so še Pri Mežnarju (skrbeli so za cerkev, bili so mežnarji), Pri Španu (status vaškega župana), Pri Kajžarju (domačija je imela status kajže), Pri Šuštarju (dejavnost čevljarstva), Pri Jurču (iz imena Jure, Jurij). Zanimivo je, da se kljub enaki osnovi hišnega imena v različnih koncih pojavljajo različice hišnih imen, ki so posledica različnih lokalnih govorov, npr. hišno ime Pri Šuštarju ima v Zgornji bohinjski dolini in Gornjesavski dolini obliko Pri Šoštarju. Osnovna značilnost hišnih imen je njihova stalnost, saj na domačiji praviloma ostajajo kljub menjavi priimka ali lastništva. Strokovna literatura si ni enotna pri tem, ali so bila prej hišna imena ali priimki, a so najbrž nastajala sočasno iz potrebe po dodatnem ločevanju ljudi, ko osebna imena niso več zadostovala. Izvora hišnega imena v veliko primerih ne moremo razložiti, saj ga ne poznajo niti domači. Pri tako veliki količini zbranih hišnih imen pa se kljub temu da dobro razločiti značilne motivacijske vzorce za nastanek imen,« razloži Klemen Klinar, ki je na podlagi zbranih podatkov izdelal naslednjo klasifikacijo hišnih imen.

Imena po lastniku, lokaciji, poklicu ...

Ta vsebuje hišna imena, izhajajoča iz osebnih imen (npr. Pri Matijovcu – iz imena Matija, Pri Klemencu – iz imena Klemen, Pri Tomažku – iz imena Tomaž, Pri Bavantu – iz imena Valentin), hišna imena iz priimkov (npr. Pri Pretnarju – iz priimka Pretnar, Pri Vavčarju – iz priimka Lavtižar, Pri Biscu – iz priimka Vidic, Pri Šokljču – iz priimka Soklič), hišna imena iz lokacije domačije (npr. Pri Grabnarju – lokacije domačije pri potoku, Pri Hotunarju – domačija v delu vasi Krnica, imenovanem Hotunje, Pri Hribarju – lokacija domačije na hribu), hišna imena iz geografskih imen (npr. Pri Bohincu – iz imena Bohinj, od koder se je priselil gospodar, Pri Amerikanu – domačijo je zgradil povratnik iz ZDA, Pri Zljanu – iz imena Zilja, iz Ziljske doline je bil priseljeni gospodar), hišna imena iz poklica (npr. Pri Žnidarju – iz poklica krojača, Pri Pintarju – iz poklica sodarja), iz statusa (npr. Pri Španu – iz statusa vaškega župana, Pri Kajžarju – iz statusa domačije) in iz značilnosti gospodarja (npr. Pri Guharju – gospodar je bil gluh, Pri Puhlnu – gospodar je veliko kadil pipo in »puhal« dim), hišna imena iz statusa ali funkcije stavbe (npr. Pri Pažbarju – domačija je bila nekoč pažba, torej sušilnica za lan ali sadje, Farovž – domačija je bila ali je še župnišče) ter hišna imena iz poimenovanj rastlin ali živali (npr. Pri Medvedu – iz živali medved, Pri Tefkarju – iz hruške, sorte tepka).

Pri zbiranju imen sodelujejo tako strokovnjaki kot domačini. Klemen Klinar je k sodelovanju namreč povabil dr. Jožico Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki pomaga pri zapisovanju hišnih imen. Pri obeleževanju hišnih imen sodelujejo s Slovenskim rodoslovnim društvom, kjer zbrana hišna imena vključijo v njihov spletni Leksikon priimkov, kjer se zbirajo priimki in hišna imena celotne Slovenije. Popis pa ne poteka samo na terenu. Da bi bil seznam hišnih imen čim bolj popoln in verodostojen, jih zbirajo na več različnih načinov. »Za zgodovinsko podlago služijo zapisi hišnih imen v župnijskih knjigah in katastrih habsburške monarhije, kjer so hišna imena zapisana kot podatek o domačiji ali lastniku. Hišna imena so nato zbrana s pomočjo starejših domačinov, s katerimi pregledamo imena v določenem naselju. V zbiranje predvsem z namenom ozaveščanja o pomenu in bogastvu hišnih imen vključimo tudi osnovnošolce, ki v okviru krožkov popišejo hišna imena in zberejo zanimive zgodbe o hišnih imenih. Končni seznami hišnih imen se nato oblikujejo na srečanjih z domačini, kamor povabimo vse domačine in z njimi pregledamo vsa zbrana hišna imena,« pove Klinar in doda, da si na ta način želijo prebuditi lokalno zavest o tovrstni dediščini, saj domačini le na tak način projekte, kakršen je ta, vzamejo za svoje. »Poznavanje hišnih imen se precej razlikuje, glavna dejavnika sta starost domačinov in velikost oziroma 'kmečkost' naselij. Starejši domačini še zelo dobro poznajo hišna imena, tudi tista, ki jih v vasi ni več, in imena v sosednjih vaseh. Zaradi tega se pri zbiranju hišnih imen vedno obrnemo na najstarejše, ki poleg poznavanja imen tudi govorijo najbolj 'po domače'. Najmlajši po navadi poznajo le še hišna imena sosedov ali bližnje okolice doma. Značilno je tudi, da so hišna imena med domačini bolje ohranjena v manjših naseljih in tistih naseljih, kjer je kmetijstvo še živo. V urbaniziranih naseljih in naseljih, kjer je velik delež novogradenj, se hišna imena zelo izgubljajo.«

Glinene tablice nosi že skoraj 1400 domačij

Rezultat popisa starih hišnih imen pa ni le obsežen seznam z zanimivimi ugotovitvami, pač pa tudi lične in ročno izdelane glinene tablice, ki jih prejmejo lastniki domačij s hišnimi imeni. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske jim pošlje dopis, s katerim jih pozovejo k podaji soglasja za namestitev table s hišnim imenom na njihovo hišo. Tisti, ki soglasje podajo, dobijo brezplačno tablo s hišnim imenom, ki jo agencija tudi brezplačno dostavi in namesti. V skladu s prizadevanjem po ohranjanju narečnega govora so imena na tablicah napisana v narečnem zapisu, na njih je odtisnjen tudi občinski grb. Na takšen način je danes na Gorenjskem označenih okoli 1400 domačij oz. približno tretjina tistih, ki ima znana tudi stara hišna imena. Poleg tablic v agenciji za vsako krajevno skupnost izdajo tudi knjižico z vsemi zbranimi imeni, ki so razvrščena v tabelo, ki vsebuje sedanjo hišno številko, staro hišno številko, zapis v starih župnijskih knjigah in Franciscejskem katastru iz leta 1827, hišno ime z narečnim zapisom ter poknjiženo hišno ime.

Ker so si na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske s tem projektom pridobili veliko izkušenj, jih je nedavno k sodelovanju povabila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Skupaj jim je, tudi v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu in Gornjesavskim muzejem Jesenice, v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Avstrije, uspelo pridobiti sredstva EU za projekt Kulturni portal ledinskih in hišnih imen, v okviru katerega je predvideno tudi popisovanje ledinskih imen na območju najmanj treh gorenjskih občin v Karavankah.

Omenjeni projekt zbiranja starih hišnih imen sicer ni edini v Sloveniji, a Klemen Klinar priznava, da je večina drugih precej strokovno neenotnih ter da so se na Gorenjskem tega lotili strokovno dorečeno in enotno za celotno vključeno območje, kar popisu daje strokovno vrednost. Prav zato si želijo, da bi jim stroka nekoč tudi na formalni ravni izkazala določeno priznanje za opravljeno delo. Slovencem na avstrijskem Koroškem je tam popisana hišna in ledinska imena uspelo vpisati celo na Unescov seznam svetovne dediščine.

Jasna Paladin 
Foto: Gorazd Kavčič 

eXTReMe Tracker