Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Suho ruševje in Triangel

Silvo Baznik: Na Ljubelju je parkirana kopica avtomobilov, ko poleg njih postavim svojega. Sonce je vzšlo že pred slabimi tremi urami, mraza ni.

Pripravim opremo in stopim na smuči ter pričnem z vzponom po nekdanjem smučišču. Pred menoj je kopica turnih smučarjev in ko pridem do koce v vrtači, prvi smučajo že proti Ljubelju.

Sliši se prijetne zvoke, ko robniki režejo belo preprogo. Tokrat grem strmo navzgor. Kože dobro prijemljejo in zato strmina tudi pri krajšanju narejene smučine ne predstavlja problem. Nikamor se mi ne mudi in zato lagodno stopam navzgor. Nekaj turašev me prehiti še pred kočo na Zelenici, ki je odprta. Smreke imajo sneg na vejah in pogled nanje je enkraten.

Strmina pod Trianglom je polna smučin, a jaz zavijem levo navzgor in zgoraj prečim nekdanje otroško smučišče ter stopim v gozd. Pred menoj hodi smučar in oba uporabljava smučino predhodnikov, ki so naredili pot visoko pod pobočji grebena Na Možeh. Sneg je delno skorjast in na pobočjih so sledovi kotalečega snega. Smučina je odlično potegnjena, saj brez nepotrebnega spuščanja dosežem veliki balvan, kjer srečam smučarja. Izrečeva nekaj besed, zaprosim ga za fotografiranje, preden nadaljuje svojo pot. Privoščim si kratek odmor za okrepčilo in že gresta naslednja smučarja mimo mene. Bo treba naprej, si rečem in to tudi storim. Tokrat so melišča dobro pokrita z belim pregrinjalom in prav prijeten je vzpon, saj vem, da bo tudi smučanje odlično. V cik caku se povzpnem na greben krnice Suho ruševje med pobočji Vrtače in Palca. Vse je zalito, vse je drugače kot lansko zimo. Modrina na nebu z nekaj koprene, belina na pobočjih in stenah gora in smučine pred menoj.

Grem naprej, naprej po kotanjastem svetu v zatreb krnice. Desno stopa turni smučar do skrbine Žleb na 1900 m višine, jaz pa grem levo na strmino, ki me popelje še za okoli sto metrov višje na greben pod Vrtačo in nad vzstopnim mestom na Zelenjak, kjer se mi kmalu pridružita turaša z Jezerskega, ki tudi tekmujeta v tem športu. Za spomin drug drugega fotografiramo in nato ju gledam, ko odsmučata v Suho ruševje.

Vzamem si nekaj časa za premor, pripravim opremo za smučanje, pospravim kože v nahrbtnik in odrinem. Smučanje sprva po trdem snegu, nato po malce skorjastem a smučljivem hitro mine in že sem nad morenasto stopnjo. Smučam na desno pobočje in nato zavijem na levo na pobočja grebena s Palca na vršiče Na Možeh ter navzdol do velikega balvana, kjer smučam nad njim, da ne izgubim višine ter nadaljujem po jutranji smučini na Zelenico. Še vedno srečujem smučarje, ki gredo v Suho ruševje. Malce kasno za moj okus, a časa je še dovolj. Na Zelenici prilimam kože na smuči in grem po zasneženi cesti na Triangel ter se povzpnem še z drugimi turaši na Zgornji plot z lepim razgledom na Ljubeljščico, Košuto, Begunjščico, Srednji vrh, Stol, Vrtačo, greben Na možeh in Palec.

Na vrhu ostanem nekaj minut, nato pa odsmučam do koče na Zelenici. Nekaj korakov navzgor in že sem pod centralnim plazom. Smučam na področje Šentanskega plazu. Tudi tu je sneg odličen, čeprav že južen, ko smučam v vrtačo in nato navzdol do Ljubelja. Spodaj je le še tanek sloj snega, a saj ga bo jutri še nekaj zapadlo. Tako pravijo vremenoslovci in jim je verjeti.

Današnje turno smučanje je minilo. Le nekaj korakov peške in že sem pri avtu, kjer pospravim smučarsko opremo in se odpeljem proti domu.
 

   

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti