Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zasavski boter (3/3)

Dotik: Zgodba o prijetnem druženju z drevesi in o iskanju pristnega stika z naravo.

V družbi Savinih in Kumovih dreves

Na zemljevidu vidim, kar sem pred leti spregledal: ne samo od Snežnika, tudi od Kuma je do Triglava 100 kilometrov. Geografsko središče ni daleč od tod, a me nikdar ni zanimalo, ko gre za lepoto pokrajine. Tako kot moškega navadno na ženski ne zanima geometrijsko središče. Kum tudi ni Venerin hribček, je pa zato Nežin. Gora nima ostrih potez, ima le veliko oblih dreves. Postajanje pod njimi bodo moje postaje na današnji romarski poti.
 
V Dolskem hodim proti vrsti dreves po drugi strani ceste kot pred štirinajstimi dnevi. Opazujem se, kakšen vpliv bodo imela na moje počutje. Obstanem pred lepo senco predzadnjega drevesa in nekaj me začne ritensko vleči nazaj, k njegovemu deblu. Spomnim se Sonjinega nasveta:
 
   
 
Poiščemo drevo, ki nas v resnici pokliče,
se mu približamo in ga zaprosimo za zdravljenje.
S hrbtom se naslonimo na njega,
odpremo hrbtenico in se povežemo z njim.
Pustimo, da steče naša energija v drevo,
iz drevesa pa nas objame njegova energija in tudi naša prečiščena.
Pustimo, da energija teče, nato se zahvalimo,
objamemo drevo, prislonimo nanj svoje srce in začutimo ljubezen.
 
Tudi sprehod ob Savi pri Kresnicah je drugačen. Drevo, ki je padlo čez mrtvi rokav, je živo. To čutim, ko hodim po zadebeljenem deblu, to vidim po drobnih vejah, ki so na novo pognale iz njega. Nedaleč stran z veje nad vodo visi velik polivinil. Kar potegne me tja, da drevo rešim nesnage. Zlezem še v sredo vejevja. Na eni veji čepim, na drugi visim in zelo uživam v tem. Vonj po lubju na rokah je med vožnjo ob Savi navzdol v prijeten spomin.
 
   
 
Lepo drevo me vedno pritegne. Kako pa bom v gozdu začutil, katero drevo me bo poklicalo? Za začetek se zanašam na občutek privlačnosti. Ustavim se trikrat: pri dvojni smreki ob kolovozu, pri lepo razvejenem listavcu blizu cerkvice in pri drobni smrečici na severni strani vrha. Povsod so pomagali prijetni vtisi in dobre misli.
 
Roman je za naročnika v dolini pravkar okrasil slavnostno torto, nekaj pa jih nese v hladilnik, da jih bodo pojedli obiskovalci. Speče jih veliko več, kot bi pričakoval za planinsko kočo. Lojz me je v Žeji že opozoril, naj se pazim kremnih rezin. Sladkarije sem v splošnem črtal z jedilnika, ne pa tudi posebnih primerkov – slaščica je kar sedla v želodček.
 
   
 
Svoj čas so bili v modi planinski dnevniki, sedaj pa še pisati ne znam več. Roke imam otrple od mraza, ko si o drevesih delam prve zapiske. Roman mi svetuje ogled Gašperjevega kostanja in velike smreke na Svibnem. Na videz ni bil najlepši letni čas za opazovanje gozda in druženje z drevesi, vendar gre tu le za zunanjo neozelenelo podobo. Doživetja si določam sam, okolje mi je pri tem le v pomoč.
 
Iztok Snoj

 

 

 

 

 

 

 

 


Kum, 5. februar 2016

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti