Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Presmučajmo

24.02.2016

 

nedelja, 28. februar 2016, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1907

Nedeljski dnevnik - Katja Petrovec: ... spet tisto lepo flanko v svežem snegu

POZOR NA SNEŽNE PLAZOVE
»Presmučajmo spet tisto lepo flanko v svežem snegu«

Gorski reševalci v nesrečah zaradi snežnih plazov posredujejo povprečno dvakrat na leto, a nesreč je po neuradnih ocenah vsaj petkrat več - Freeride turizma pri nas uradno ni

V gorah je v preteklih dneh zapadlo ogromno snega, zaradi česar se je prvič letos občutno povečalo sprožanje snežnih plazov in doseglo tudi četrto stopnjo, kar pomeni veliko nevarnost in spontano proženje snežnih gmot. Da je ob takih razmerah obisk gora bolje prestaviti na dneve, ko so snežne razmere stabilnejše, ni treba izgubljati besed, čeravno je želja po uživanju v zasneženih gorah ogromna.

Anonimni vprašalnik

Jeseničan Klemen Volontar je predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), inštruktor alpinizma, vodnik reševalnega psa in še bi lahko naštevali. Človek, ki živi od gora in preživi v gorah skoraj vsak dan, ter vsekakor pravšnja oseba za pogovor o snežnih plazovih. Kot je povedal, v Sloveniji gorski reševalci posredujejo v primerih reševanja iz snežnih plazov povprečno dvakrat na leto, čeprav so bila leta, ko je bilo nesreč tudi že po sedem ali devet. Toda kot opažajo v GRZS, je v resnici nesreč zaradi plazov bistveno več, vendar ker njihovo posredovanje ob tem ni potrebno, te nesreče niso zajete v uradno statistiko. »Ocenil sem, da se na eno posredovanje gorske reševalne službe zgodi še vsaj pet nesreč, ko naše posredovanje ni potrebno ali pa so udeleženci nesreče ocenili, da reševanje ni potrebno. Ali so bili tako dobro usposobljeni, da so storili vse in rešili ljudi iz plazu, ti so ostali živi in zdravi ter so lahko sestopili ali kakor koli nadaljevali turo, ali pa so imeli ob sprožitvi plazu srečo in se ni nikomur nič zgodilo. Poznam primere, ko se je zadnja tri leta istim ljudem na istem pobočju dogajalo, da so sprožili plaz, ker pač na vsak način želijo presmučati tisto flanko, pobočja v svežem snegu. A so zelo dobro natrenirani in dobri športniki ter očitno uidejo plazu. Ker nas torej zanima, koliko nesreč ali skoraj nesreč se dejansko zgodi zaradi snežnih plazov, kakšna je gorniška usposobljenost vpletenih, kako so bili opremljeni na turi in kakšne so bile lavinske razmere v času dogodka, smo naredili anketo, ki je anonimna in prek katere nam lahko ljudje sporočajo te podatke,« je povedal Volontar.

Razlogi, da so se v GRZS odločili za takšno anketo, so preprosti. Z zbranimi podatki in natančnejšo statistiko bodo lahko v prihodnje poudarki GRZS in Planinske zveze na tistih aktivnostih, kjer usposobljenost zimskih obiskovalcev gora šepa, s tem pa se bo ta tudi povečala. »Ljudem je pogosto nerodno, kadar je bila napaka storjena po neumnosti, in so potem o dogodku raje tiho.

Spomnim se, ko je neki gospod na facebooku dobronamerno opisal svojo izkušnjo s plazom, ki se je zgodila isti dan kot odmevna nesreča pod Kredarico, v kateri oseba ni preživela plazu. Dogodek je opisal iz srca, a so ga ljudje raztrgali z vsemi možnimi izrazi, namesto da bi bili hvaležni za njegove informacije,« je pojasnil Volontar in dodal, da tudi v tujini uporabljajo podobne anonimne vprašalnike, kakršnega je mogoče najti na spletni strani GRZS.

Lepa in grda zima - porast nesreč

Podatkov, koliko nesreč se zaradi snežnih plazov zgodi pri nas v primerjavi s tujino, predvsem glede na količino obiskovalcev naših gora in velikost naše države, ni. Prav tako ne moremo govoriti niti o porastu nesreč zaradi snežnih plazov, je pa res, je dejal Volontar, da v tujini takrat, ko je lepa ali pa res grda zima, zabeležijo velik porast nesreč. »Lepa zato, ker je takrat toliko več ljudi v gorah, grda pa v smislu pogostega in obilnega sneženja, ki je eden od pogojev za sproženje plazov,« je pojasnil sogovornik.

V Avstriji so pred petimi leti naredili študijo o snežnih plazovih, ki je naše severne sosede v marsičem presenetila. Recimo to, da so možnosti preživetja v nesreči zaradi plazu precej manjše, kot so predvidevali, in sicer le 40-odstotne, če je bil ponesrečenec popolnoma opremljen z lavinsko opremo. Prvi razlog za smrt pod plazom je zadušitev, ko ponesrečencem ne uspe ustvariti zračnega žepa pred obrazom, takšnih je kar 70 odstotkov smrti. V tem primeru o življenju in smrti odloča le nekaj minut in ne več prvih 20 minut do pol ure. Več ponesrečencev, kot je bilo do te študije predvidevano, umre zaradi težkih poškodb, ki jih povzročijo teža plazu, skale in drevesa, takih smrti je 20 odstotkov. Deset odstotkov ponesrečencev pa zmrzne, preden jih uspejo reševalci rešiti. Poudariti še velja, da so za študijo analizirali več kot 500 nesreč iz štirih zim, predvsem s Tirolskega in Salzburškega, kjer se že desetletja zgodi največ nesreč zaradi plazov v Avstriji, v nesreče je bilo vpletenih 906 oseb, 101 od teh pa je umrla.

Kako je pri nas? »Viševnik je bil do pred nekaj časa najlažje dostopen dvatisočak z največ nesrečami. Pod njim je žičnica, ki nas pripelje nekaj sto metrov pod vrh in tako si veliko ljudi reče, zakaj pa ne bi šli še tja gor. Bojim se, da se bo enako dogajalo na Zelenici, kamor pridejo ljudje na štrudelj z nekakšnimi derezami, ki to v resnici niso, in vidijo kolono ljudi, ki se vije na Begunjščico. Toda od daleč se ne vidi, da imajo vsi tisti dereze in cepine. To so območja, kjer se zgodi največ nesreč tudi zato, ker izboljšujemo ponudbo okoli njih, toda za hribe velja, da je treba ne glede na ponudbo opazovati razmere in se potem sproti odločiti, če smo seveda primemo opremljeni, ali se bomo povzpeli na vrh ali ne,« je pojasnil Volontar.

Prosto in turno smučanje

Trend povečevanja turnega in prostega smučanja zunaj urejenih smučarskih prog (freeride) je mogoče opazovati tudi pri nas. Malce z zamikom, je dejal Volontar, pa tudi nižje hribe imamo. »Veliko napora vlagamo v vzgojne in izobraževalne akcije na tem področju, prej na Kaninu, zdaj pa le na Voglu, da zajamemo ta freeride turizem, ki ga pri nas uradno ni, zato ker uradno ni smučanja zunaj urejenih smučišč. Zakaj ne? Ker pri nas kupiš smučarsko vozovnico in to tudi pomeni, da si se z žičnico peljal gor in potem zunaj proge. Toda treba je vedeti, da smučarska vozovnica zagotavlja zavarovanje le na smučišču, zunaj smučarskih prog pa nam nihče ne ponuja lavinske napovedi, ogroženosti bližnjih pobočij in reševanja, saj reševalci na smučišču ne smejo reševati zunaj smučišča, ker takrat smučišče ni pokrito z reševanjem. Če bi se nesreča zgodila daleč od prog, pri nas je v tem pogledu zelo zanimiv Vogel, bi to pomenilo, da so reševalci recimo dve uri nekje drugje in ne na smučišču. Zato če se zgodi nesreča zunaj smučišča, pride v poštev le klasično reševanje, klic na 112 in potem pridemo mi. A kako hitro nam uspe priti ... Vemo, da je krivulja preživetja pod snežnim plazom od 15 do 20 minut, zato je prva in najpomembnejša pri reševanju zasutega pod plazom tovariška pomoč,« je razložil Volontar.

Razliko med prostim in turnim smučanjem je ponazoril tudi s tem, da bi moral turni smučar, če je vsaj malo podučen, iti gor po istem pobočju, kot ga bo nato presmučal. S tem tudi občuti snežne razmere. Pri prostem smučanju pa gredo smučarji po najboljši možni poti na vrh in se potem spustijo navzdol tam, kjer je smučanje najbolj zanimivo. »V tujini je tako zaznati porast nesreč v plazovih, ki niso več nesreče ob plazu, ampak kjer je plaz samo posredno zbil in povzročil padec smučarja. To se dogaja na severnih straneh, ki so dolgo v senci in kjer je dolgo pršič, ki so ekstremno strme in zato tam plaz smučarja samo porine iz stene vse do vznožja. Pri nas smo že imeli primere, ko je plaz porinil iz stene alpinista, a ker sta bila oba zavarovana, torej privezana, sta oba preživela,« je še povedal Klemen Volontar.

Katja Petrovec 

Oznake: smuTurno
eXTReMe Tracker