Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Debela peč

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
četrtek, 25. februar 2016, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 2359

Silvo Baznik: Ljubo doma, kdor ga ima, a včasih je treba od doma, da ujamemo še drugo lepoto naše domovine. Tako sva s prijateljem parkirala ob robu ceste v Rudni dolini in pričela turo na Debelo peč.

S smučmi v rokah stopiva mimo gozdarskih delovnih strojev na gozdni cesti ob glavni cesti. Na srečo že nekaj deset metrov naprej lahko stopiva na smuči in pričneva korakati po rahlo pomrzjenem snegu na pred tednom dni ratrakirani tekaški progi. Temperatura je pod ničlo, a to nič ne moti pri hoji in vzponu na vzpetino pred planino Zajavornik. Tudi tokrat nekaj smučarskih tekačev uživa na prostranih tekaških progah.

Midva prečiva planino in prideva do ceste iz Kranjske doline, ki je prevozna do Zajavornika, naprej pa ne. Tako je pred planino na cesti sedaj parkirišče. Usmeriva se po peš poti v smeri Blejske koče. Lepa utečena gaz se sprva zložno vzpenja skozi gozd in višje preči gozdno cesto. Nadaljujeva vzpon skozi smrekov gozd in kmalu se z leve priključi pot od spomenika NOB. Zavijeva desno, dohitiva dva turna smučarja pri razpotju za Medvedovo konto, kjer greva levo proti Lipanci. Malce višje naju prehitita druga dva turna smučarja, ko v loku nadaljujeva pot do koč na Lipanci.

Sneg je pomrzjen z nekaj centimetri suhega nočnega snega, kjer ga veter ni odpihnil. Ker piha veter, nadaljujeva desno na vzpetino in nato prečiva pobočje s smeri letne poti in po krajšem vzponu prideva na zgornji rob planine, kjer se odcepi pot levo proti Lipanskemu vrhu., midva pa stopiva desno na strmo pobočje. Tu naju prehite nekaj turnih smučarjev, a nič ne de. Za varnejšo hojo uporabiva srenače. Ko doseževa rob strmine, sva na razpotju, kjer sva prejšnji teden nadaljevala levo proti Brdam. Pospravim srenače, počakam prijatelja in skupaj stopiva desno ter se med kuclji Spodnjih Brd pričneva vzpenjati. V lepem dnevu je potrebno uživati in temu prilagodiva svoj tempo, ko stopava po vse manj poraščenem pobočju. Višje strmina popusti in na grebenu doseževa točko z lepim pogledom na vzhodni greben Brd, ko stopava na pobočje Okrogleža.

Malo pod vrhom pričneva spust proti severu in nižje prečiva vzhodno pobočje nad vrtačama, ki naju privede do vznožja Debele peči. Ko stopava v ključih proti vrhu, predhodniki pričnejo smučanje v smeri prihoda. Še nekaj deset metrov in sva na lepem razgledniku, na višini 2014 m. Čas je za okrepčitev, odmor in fotografiranje.

Na vrhu se odločiva, da bova smučala južno v vrtačo pod goro in tako tudi storiva. Smučanje po novozapadlem snegu na trdi, mestoma poledeneli podlagi, je pravi turnosmučarski užitek, ki pa hitro mine. V vrtači natakneva kože na smuči in se povzpneva iz vrtače na greben nad naslednjo vrtačo, ki jo obideva po levi in po poledenelem snegu nadaljujeva strmo navzgor po severnem pobočju Okrogleža. Prijatelj ima težave z vezmi in mora zadnji vzpon narediti s smučko v roki in drugo na nogi, kar mu vzame nekaj časa in moči. Sam pridem brez problemov na 1965 m visoki vrh.

Pripraviva opremo za smučanje in se odpeljeva z vrha. Smučava v bližini jutranjega vzpona na 1844 m visoki vrh Spodnjih Brd, ki ga doseževa z nekaj “štanfanja” in od koder nato odsmučava proti Lipanci. Na strmini zavijeva levo pod stene in nato v vijugah navzdol do levega prečenja pobočja, ki naju pripelje na vzpetino nad kočami na Lipanci. Tu je sneg skorjast in nižje tudi delno ojužen tako, da smučanje ni idealno, a nekako gre. Ko presmučava dolinico pod Lipanco, greva malce navzgor in nato skozi gozd na poseko, od koder se zopet priključiva letni poti, a jo hitro zapustiva s smučanjem med smrekami, prečiva gozdno cesto in nato nadaljujeva po hitri gazi vse do naslednje ceste pred planino Zajavornik, kjer je parkirišče skoraj prazno in tudi na tekaških progah planine je le nekaj tekačev.

Tokrat nadaljujeva prečenje na smučeh, a brez kož in z nekaj truda se povzpneva na vzpetino nad planino, od koder se spustiva in zopet z nekaj truda s poganjanjem s palicami se vrneva do zadnjega dela gozdne ceste, ki jo prepešačiva s smučmi v rokah in stopiva na glavno cesto in do avtomobila.

Užila sva gorski zrak, naredila veliko za kondicijo in doživela lepo hojo in smučanje po pokljuških gozdovih, planinah in gorah. Pohitite in ne zamudite, dokler lahko to naredite s smučmi na nogah skoraj celotno turo.

Komentiraj (4):

Emilija Vraber, četrtek, 25. februar 2016, ob 10:29

Naj mi, prosim, nekdo pove, ali se planina prav imenuje Javornik ali Zajavornik! Vem, da je na vseh smernih tablah okrog planine napisano Zajavornik, medtem ko na kartah piše Javornik. Komu naj zdaj verjamem?

Heinrich Blagne, četrtek, 25. februar 2016, ob 10:55

Oboje velja. http://www.hribi.net/gora/planina_zajavornik/1/540

Lojze Budkovič, petek, 26. februar 2016, ob 07:20

Staro, prvotno ime planine je Zajavornik. Lepo bi bilo, da se s pravilnim poimenovanjem ime ohranja.

Emilija Vraber, ponedeljek, 29. februar 2016, ob 10:50

Hvala, Lojze! Me veseli, da se še najdejo taki kot Tine Mihelič in Stanko Klinar (da ne omenjam Henrika Tume), ki prisegajo na ljudsko poimenovanje naših gora in planin.

eXTReMe Tracker