Silvo Baznik: Zaradi zaprtja ceste do Pristave nad Jesenicami sva 
opustila cilj smučanje s Struške in se odpeljala na Pokljuko.
Prva parkirava na robu glavne ceste pri križišču z gozdno cesto za planino Zajavornik. Snega na Pokljuki je največ v tej zimi. Gozdna cesta je ratraktirana in namenjena predvsem tekačem na smučeh in seveda tudi nam, turnim smučarjem. Ne gre brez pešakov, a to ni ovira pri najini hoji na smučeh. Hitro sva pred klancem in za njim se nam odpre pogled na prekrasno planino, ki so jo že preplavili tekaški navdušenci. Pravi tekaški raj s pogledom na zasnežene visoke gore. Na nebu se pojavljajo prvi oblački.
Nek voznik ima težave pri speljevanju na zasneženi gozdni cesti, ki vodi iz Kranjske doline do spomenika pod Lipanco in bo moral uporabiti lopato. Prečiva cesto in nadaljujeva skozi gozd po že narejeni gazi. Pot se malce vleče, a korak za korakom sva bližje cilju. Na vezeh je kmalu potrebno uporabiti najvišjo peto, ko gre gaz bolj navkreber. Prehitita naju turna smučarja, ker moj korak malce zastane. Bo šlo pa počasneje, si rečem in prijatelj se prilagodi mojemu koraku. Pod Lipanco gresta mimo smučarja, ki se že vračata, midva pa nadaljujeva do Lipance. Pred dobrim tednom so bila pobočja spihana do trave, danes so polna snega in ko stopiva desno v hrib, zagrizeva v neokrnjeno belino.
Prijatelj utira gaz, jaz pa za njim in tako se povzpneva do Spodnjih Brd, ko se nebo stemni. Nikjer ni več modrine, sivina prekrije nebo in vidljivost se počasi toda vztrajno slabša.
Prečiva nešteto vzpetin in dolinic, da doseževa jugozahodno pobočje Brd. Stopava skoraj do zahodnega grebena, kjer se obrneva proti severu in počasi, a vztrajno se bližava vrhu. Vidljivost katastrofalno slaba, le meter ali dva vidiva pred seboj in tako vse do dvatisočdevet metrov visokega vrha. Pogledov na gore preko Krme ni, veter naju hladi in zato pohitiva s pripravo na smučanje. Tik preden odsmučava z vrha, pride po najini gazi naslednji turni smučar, vesel, da mu ni bilo potrebno utirati gaz.
Pričneva smučanje in malce nižje je že boljša vidljivost. Imava srečo, da veter odpelje oblak in se lahko prepustiva užitkom mehkega pršiča na dobri podlagi. Nekajkrat se ustavim, da naredim fotografijo ali dve. Nižje srečava še nekaj turnih smučarjev. Uživava v pogledih in smučanju. Ustavima se nad kočami na Lipanci, kjer narediva daljši premor in se okrepčava. Z Lipance se spustiva sprva po gazi, nato skozi gozd, kjer je še pravi pršič. Najboljša smuka v tej zimi. Nižje se priključiva jutranji poti in po njej odhitiva nazaj na planino Zajavornik, kjer pokramljava s tekačicama. Svoje smuči dam na nahrbtnik, prijatelj na rame, ker se nama ne da natikati kož na smuči in odkorakva preko planine na vrh hriba. Od tu dalje zopet na smuči in hitro sva pred avtomobilom.
Še vožnja domov, priprava fotografij in zapis s ture je tu.