Večer, Kalejdoskop - Robert Kereži: ... osvajajo ledeni svet / Tržičan Klemen Premrl, ki ga uvrščajo v svetovni vrh specialistov plezanja po ledu, ...
… ima v žepu kar ta čas najtežjih lednih in kombiniranih smeri na planetu.
Alpinisti so nekdaj med tistimi, ki iščejo nove in vedno težje izzive. Ko se je škotski plezalec John Crabbe Cunningham sedemdesetih letih podal na zaledenele stene Ben Nevisa, se je začela nova oblika človekovega spopadanja naravo ledno plezanje. Med izzivalci je tudi veliko Slovencev, ne tako posebnih, kot je Tržičan Klemen Premrl, ki ga uvrščajo svetovni vrh specialistov plezanja po ledu.
V žepu ima namreč kar pet ta čas najtežjih lednih in kombiniranih smeri, med katerimi je tudi poledenela stena ob četrtem najvišjem kanadskem slapu Helmcken Falls Wells Grey Provincial Parku. Ker reka Murtle nikoli ne zamrzne, se okrog njenega slapu ustvarja zelo močan prš, ki se nalaga na stene velikanske kotanje in tam zamrzne. Helmcken je visok okrog 150 metrov, kar za plezanje ni ne vem kakšna dolžina.
Na plezanje z detektorjem kovine
"A posebnost kotanje je," pripoveduje Premrl, "da ob navpični steni, ki dandanes ob sodobni opremi, tehniki in splošnem znanju plezanju ne predstavlja več strašno hude ovire ali izziva, celoti ali delno zaledeni še previs, celo strop. Brizganje padajoče vode namreč pomočjo vetra ustvarja po stropu čudovite ledene stalaktite.
Za razliko od običajnih zamrznjenih slapov se tako ne pleza po osnovnem curku, ampak po visečih ledenih svečah, nametanih po stropu ogromne votline. Kakšna bo kotanja, je odvisna od temperatur, količine vode, moči vetra in drugih razmer. Že preplezane smeri so opremljene s svedrovci, vendar jih je treba iskati pod plastmi ledu, ki pa so glede na omenjene razmere zmeraj drugačne in različno debele.
Tako si pomagamo detektorji kovine in velikokrat je treba 'navrtati' nova varovala. Plasti so namreč včasih debele tudi do pol metra in detektor svedrovcev ne zazna. Zato se je treba pošteno potruditi, da prideš do skale.''
Ledene sveče so velike kot avtomobili
Druga zahtevna stvar na stropu kotanje so velikanske ledene sveče, ki tehtajo tudi po tono ali več. Zaradi lastne teže predstavljajo veliko nevarnost, zato jih je bolje odstraniti, preden se odlepijo od stene in zgrmijo ledeno vodo ali na tla.
"Največja prepreka vsakega vzpona je seveda naklon, in če je ta prekrit ledom, se težavnost samo še poveča. Pri tem imata pomembno vlogo oblika in sestava ledu, saj je tem povezana večja ali manjša možnost odloma. Na oboje vplivajo trenutne razmere slapu in okrog njega. Temperature, ki se spustijo do -35 stopinj Celzija, spremenijo pršečo vodo takoj sneg, že samo pri petih stopinjah manj pa pride voda obliki meglice do stene in šele tam zaledeni. Vse to, jasno, vpliva tudi na plezalca, saj voda zmrzuje dobesedno na njem.
Ker se preplet vseh naštetih izzivov križa le na omenjenem slapu, se tja vedno znova rad vračam," nadaljuje Premrl.
Namesto svedrovcev kar navadni vijaki
Slap je odkril in ga leta 2010 prvi preplezal tamkajšnji domačin Will Gadd s soplezalcem Timom Emmettom. Prvo smer je poimenoval Spry On in takrat je veljala za daleč najtežjo ledno smer na svetu. "Že naslednje leto sem se še jaz podal na njo in jo uspešno preplezal skupaj Emmettom, ki sem ga spoznal na tekmi svetovnega prvenstva lednem plezanju. Timom sva bila željna še kakšne plezalne avanture, saj sva se že od samega začetka spogledovala vrhom slapa, kjer pa je stena zelo previsna in se zaključi strešnem loku. dobrem tednu sva končala popravljanjem prvotne Gaddove in opremljanjem nove začrtane smeri, pri čemer nama je zmanjkalo opreme in sva namesto svedrovcev steno vrtala kar navadne vijake, kupljene tamkajšnji najbližji železnim.
Prestaviti sem moral tudi let, saj me je projekt čisto prevzel in sem si ga močno želel dokončati, kar mi je uspelo že prvem poskusu. Helmcknu tako veljata najini smeri Wolverine in Clash formacija za tistega, ki pride za tabo, je odvisna od plezalca, ki smer prvi prepleza. Vsak pa lahko potem preveri, kako lahka ali težka je. Mi smo ocenjevali težavnost tudi pod vplivom nenehnega hrupa, nizkih temperatur, pršenja vode in previsnosti," pove Premrl.
Plavajoče ledene gore
Za Overhead Hazard, ki je bil kotanji Helmckna pravi "lednoplezalni mega projekt", je Gadd skupino štirih soplezalcev, potreboval kar tri tedne. Za Red Buli so pomočjo helikopterja, fotografa in petih snemalcev posneli dokumentarni film. Na prvo prosto ponovitev, kar pomeni, da razen lednega plezalnega orodja ni uporabil drugih pripomočkov in je smer prosto preplezal zgolj varovanjem od spodaj, se je Klemen podal dva tedna za Gaddovo ekipo. Tudi Klemnov in Timov uspešni vzpon je ovekovečila kamera in po objavi na medmrežju se mu je oglasil režiser Zak Shelhamer, ki mu je ponudil še eno avanturo. Plezanje po plavajočih ledenih gorah na Grenlandiji. Odpravo je omogočil ameriški proizvajalec akcijskih kamer GoPro, ki je promoviral svoj novi izdelek, katerim sta bila opremljena tudi Klemen in njegov soplezalec, someščan Aljaž Anderle. "Plavajoče gore so zelo nepredvidljive, saj ne vidiš, kakšnem stanju je njen spodnji del, ki je potopljen morje. Ena od njih je nasedla tam, kjer je bilo morje globoko dvesto metrov, njen sto metrov visoki vrh pa je štrlel iz vode. Zaradi nenehnih zunanjih vplivov se njihova struktura spreminja iz ure uro. Zgoraj jo tali sonce, spodaj morje. Včasih seje odlomila kar polovica plavajočega ledenika, in ko si vanj zapičil cepin, je počilo, kot bi ustrelil puško. Tudi ječanje razpoke starem in trdem ledu seje slišalo metre in metre daleč," se spominja Premrl.
Ko razpade, se zruši ledena gora
Obstajala je tudi nevarnost, da bi se pri plezanju ledena gmota preobrnila. Na srečo sta Aljažem kaj hitro ugotovila, katere gore imajo trdnejšo odtajana zgornja površina. "Tone teh plavajočih skulptur, ki se lomijo od ledenika Kangerlua in potujejo vse opazovala jadrnice in ocenila, katere so bolj varne za plezanje. Vendar je bilo tudi to nevarno početje, saj ko pride do razpada takšnega velikanskega ledenega kolosa, se lahko zgodi katastrofa za vse, ki so njegovi bližini. Ob razpadu, ki je podoben eksploziji in potopitvi, se najprej pojavi velikansko valovanje, ledeni izstrelki pa frčijo nebo in lahko razbijejo tudi kakšno večjo ladjo. Zaradi valovanja morja potem ista usoda doleti še manjše ledenike, ki plavajo bližini. Splezala sva na sedem takšnih nepredvidljivih, krhkih ledenih gora in se vrnila nešteto novimi izkušnjami," zaključi Klemen, ki je dan po pogovoru za časnik Večer že odpotoval Kanado na njemu najljubši slap Helmcken Falls. Iskat novo plezalno zgodbo.
Robert Kereži
Bolj kot cilj je pomembna zgodba
"Namesto da bi njih videli priložnost za improvizacijo in iskanje novih rešitev, veliko ljudi nepredvidljivosti vržejo iz tira. Nagnjeni smo namreč temu, da vse načrtujemo in imamo vajeti svojih rokah. Vendar so stvari veliko bolj zabavne in pristne, če gre kaj svojo pot. Na koncu se tako ali tako vse razplete, kot je treba. Zato me veseli plezanje. Sestavljeno iz polno nepredvidljivih situacij. Preko njega uresničujem svoje cilje in sanje. Vendar mi je pri vsem skupaj najpomembnejša celotna avantura in ne zgolj dosežen cilj. Vesel sem tudi, da lastnim zgledom motiviram ljudi. Marsikomu sta potrebna le majhna spodbuda in odriv, da naredi iz svojega življenja več in izstopi iz povprečne cone udobja," strne svoja razmišljanja Premrl.
Ekstremni alpinizem
Alpinisti, ki se pripravljajo na težke vzpone visokih alpskih ali himalajskih stenah, se morajo nujno seznaniti tudi lednim plezanjem, ki sodi ekstremni vidik zimskega alpinizma. Tako kot vseh zvrsteh obstaja specializacija tudi lednem plezanju in ni malo alpinistov, ki se danes ukvarjajo predvsem ali pa izključno plezanjem po zaledenelih slapovih in dolgih lednih smereh visokih gorah. Zanj je značilno gibanje po strmih, navpičnih in celo previsnih lednih višinah in strminah pomočjo posebne opreme predvsem cepinov in derez. Težavnost plezanja je odvisna od previsnosti stene, naklona ledu, dolžine strmih raztežajev, kvalitete in količine ledu ter od možnosti nameščanja dobrega varovanja.