Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Hoja po snegu Velike planine

Silvo Baznik: Čez noč je zapadlo v višavah nekaj snega. Koliko ga bo na najini današnji poti?

To vprašanje naju je popeljalo na izhodišče ture na Kranjskem Raku. Iz avta stopiva na poledenelo parkirišče. Na začetku makadama snega le za prgišče, kamenje je poledenelo, a z višino narašča višina snega. Tako kmalu stopava že po nekaj centimetrih snega, ko sva na cesti pod Rakovem robom, kjer na koncu parkirišča stoji znak za prepoved prometa. Kot je vidno po kolesnicah v nadaljevanju ceste, vozniki vozijo dalje...

Z zasnežene ceste stopiva na pobočje Sončna griča, natakneva gamaše in veselo odkorakava mimo prvih bajt v gozd. Tu je snega komaj za vzorec in toliko ga je vse do Gojške planine, kjer zapustiva sledove predhodnikov in greva v neokrjeno belino planine do prvih bajt, kjer narediva premor in se prepustiva božanju sončnih žarkov.

Tu je snega več in ko delava gaz, se noga večkrat pogrezne globoko v napihan sneg. Neverjetno, kako se veseliva teh korakov v zimi, ko snega po nižinah ni in ga je premalo še v visokih gorah. Bolj se bližava vrhu Bukovca, bolj piha in na vrhu veter nosi sneg. Z vrha hitro stopiva po severnem pobočju navzdol. Narediva nekaj posnetkov v poplesanju snega v vetru in kasneje, žal prepozno, ugotovim, da odtisi snežink na leči povzročajo odtise na fotografijah.

Spodaj na Dovjem grobu se obrneva proti Tihi dolini in počasi ponovno pridobivava na višini, da doseževa zasneženo cesto, ki gre mimo Velikega stanu proti Zelenemu robu. Stopiva še na sosedno vzpetino, kjer pa pričakovanega razgleda ni in se zato vrneva na cesto, jo višje prečiva in hodiva po razpihanem pobočju na Gradišče. Ravnica na Gradišču ima dovolj snega, da je prekril kamenje in travo. Stopiva na rob, da vidiva planinske bajte in celotno verigo visokih vrhov Kamniško Savinjskih Alp.

Lepo je in privoščiva si nekaj minut za razglede na gore, preden stopiva nazaj na ravnico in se posloviva od Gradišča. Na nebu se že nekaj časa kopiči v vetru oblak, ki daje posebni pečat planini. Sneg pod nogami prijetno škriplje, ko doseževa Veliki stan, kjer narediva premor na suhi ograji ene od bajt in se okrepčava iz nahrbtnikov. Kmalu nadaljujeva pot proti Mali planini, greva po potki med Domžalskim domom in Poljanskim robom, doseževa bajte okoli velike vrtače na planini. Danes ni veliko obiskovalcev in tako mirno in tiho stopiva na rob nad Gojško planino, ki se koplje v senci, le vrh Bukovca je osončen. Spustiva se na planino in za nama se odpre nebo. Posije sonce, ki naju spremi na poti do Marijanih njiv. Nižje sva, manj je snega in cesta je že skoraj brez beline. Gamaše romajo zopet v nahrbtnika.

Z Rakovih ravni greva po cesti, le enkrat pot skrajšava s spustom po bližnjici in tako prideva do avtomobila na Kranjskem raku, kjer se najino peturno potepanje po Veliki planini tudi konča.
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti