Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vošca

Silvo Baznik: Še preden se zdani vozim proti Gorenjski in nato v Zgornjesavski dolini pri kraju Gozd Martuljek zavijem na ozko in strmo cesto, ki me pripelje do Srednjega vrha, kjer parkiram.

Stopim po levi cesti mimo sirarne in pred kmetijo Jurež pričnem vzpon po strmem travnatem pobočju. Tokrat se držim desno in grem mimo lovske opazovalnice na zgornji kolovoz, ki me popelje v gozd.

Pot gre zložno navzgor okoli hriba in se konča na jugovzhodnem pobočju, kjer nadaljujem proti vrhu po grebenu. Tu ni poti, le sem ter tja zasledim odtise stopinj na bornem snegu, kar kaže, da tudi tu kdaj stopi človeška noga. Na vrhu 1508 m visokega hriba zasledim geodetsko točko. Od tu dalje grem po grebenu navzdol vse do gozdne ceste, ki pelje od Korenskega sedla do Železnice. Po cesti stopim nekaj korakov v levo in že sem nad Jureževo planino z lepim razgledom na Martuljško skupino in Jalovec s sosedi.

Vzpon nadaljujem po slabše uhojenem nekdanjem kolovozu, ki ga že dobro najeda erozija in le ta me popelje sprva preko travnika v gozd in višje na travnato pobočje Vošce. Snega je tu le nekaj centimetrov, ravno dovolj, da lahko ocenim, kako dobro je obiskan ta del naše lepe domovine. Sledi zmeren vzpon proti levi preko zaneženih travah do ruševin na vrhu.

V nekaj minutah dosežem 1737 m visoki vrh, odložim nahrbtnik in pričnem uživati v prekrasnih razgledih na sosednje vrhove Trupejevo Poldne, Srednji in Lepi vrh, na mogočne vrhove Martuljške skupine, Razorja, Prisanka, zadaj vidim Pelce, Ribežne in Srebrnjak, pred njimi Mojstrovke, Travnik, Rob Velike dnine. S pogledom objemam vrhove Ozebnika, Jalovca, verige Ponc, za katerimi se kaže vrh Mangarta. Pogled seže dalje na italijanske gore in konča svojo pot na avstrijskih gorah. Lepo je in vredno vsakega koraka, ki sem ga naredil, da počijem na tem lahko dosegljivem razgledniku.

Istočasno mi misli uhajajo na zime, ko je tu bilo dovolj snega za turno smuko. Bo to zimo sploh zapadlo dovolj snega za kakšno smuko v naših gorah, se sprašujem. Na avstrijskem nebu se pojavi nekaj balonov, na našem nebu pa koprenasti oblaki.

Z vrha se po sledeh predhodnikov spustim proti jugu v gozd in nadaljujem po neizraziti strmi dolinici do gozdne ceste, jo prekoračim in se spustim navzdol, kjer dosežem slabši kolovoz, po katerem grem še naprej navzdol do travnikov nad Jurežem. Tudi tu so lepi razgledi, tako na gore kot na kranjskogorska smučišča. Travnato pobočje je še vedno pomrzjeno, zato previdnost pri spustu do ceste ni odveč. Po cesti se vrnem na izhodišče pohoda, kjer je sedaj parkirišče polno avtomobilov. Verjetno je večina šla na Trupejevo poldne ali Kresišče, jaz pa se zapeljem v Planico, kjer srečam ženo in prijateljico, ki sta opravili tečaj teka na smučeh.

Vzamem tekaške smuči in se podam na progo. Uživam na snegu. Planiške skakalnice počivajo, le na velikanki opravljajo zasneževanje. Tu je veliko obiskovalcev, pohodnikov in tekačev. Ko mine dobra ura, pospravim smuči in ostalo opremo ter se zapeljemo proti Ljubljani.
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45946

Novosti