Franci Horvat: ... v Ravneh pri Žireh | Nedeljski dnevnik
Žiri sestavljajo pet nekdanjih vasi, težišče kraja se je po drugi svetovni vojni preneslo iz Starih Žiri na območje Stare vasi med potokoma Račeva in Rakulka. Stara vas je nastala že pred 13. stoletjem, njeno okolico pa so poselili konec 13. stoletja. Na tem področju se je že pred drugo svetovno vojno razširila čevljarska obrt, ki se je specializirala za izdelavo planinskih čevljev, kasneje pa je nastalo sodobno podjetje obutvene industrije. Omeniti velja, da je tu doma tudi čipkarstvo. V Starih Žireh si lahko ogledate muzej čipkarstva. Med sakralnimi objekti velja zapisati; cerkev sv. Lenarta v Dobračevi in cerkev sv. Martina, ki so jo postavili med leti 1906 in 1912.
Poleg bogate kulturne dediščine je to področje poznano po številnih naravnih lepotah med katero sodi Račevsko jezero, ki je 120 m dolgo in 100 m široko. Naravoslovno je pomembno kot življenjski prostor ogroženih živalskih vrst (mrestišče žab). Med geomorfološke posebnosti sodi kamnita miza v Ravneh pri Žireh, domačini ji pravijo »Tomaževa« miza. Marjan Pišlar iz Raven, po domače »Pri Tomaževih«, je lastnik tega predela gozda kjer se kamnita miza nahaja. V bližnji preteklosti, ko sta gospodarila žled in lubadar v teh krajih, je bilo potrebno kar veliko truda vložiti za spravilo lesa, da se miza sedaj dobro vidi in opazi.
Skali sta iz dolomita in dolomitaziranega apnenca, ki sta naloženi ena na drugo v obliki mize. Seveda delo lahko pripišemo naravi, ki je skozi tisočletja ustvarjala to posebnost (gre za dve različno odporni kamnini). Zgornja plošča je dolga šest in široka štiri metre ter je povprečno debela en meter. Domneva se, da tehta okoli 30 ton. Plošča se nahaja na poldrugi meter visok in ravno toliko širok sklani podstavek (čok). Z malo domišljije nas kamnita pojava spominja na velikanskega »jurčka«, ki ga je na eni strani malce objedel polž.
Zanimivo je, da domačinom ni poznana nobena zgodba o tej naravni znamenitosti. Nekateri mizo povezujejo s Kelti, drugi z Megalitsko kulturo iz mlajše kamene oziroma bronaste dobe (pet tisoč let do dva tisoč let pred našim štetjem). V tej kulturi je veliko pokončno postavljenih kamnov, menhirjev, ki jim je namenjeno posebno mesto. Pri takšnih kamnih so se odvijali določeni obredi in imeli so še druge pomene, kot da so čuvali grobnice. Nekatera razmišljanja in domneve segajo tako daleč, da so bili to nekoč žrtveniki.
Področje v globači, kjer se miza nahaja, je zelo mistično, tu si bomo zagotovo napolnili baterije in se sprostili, kar je eden izmed razlogov za izlet . To naravno lepoto pa le opazujmo in ne plezajmo po njej, da se kdo ne ponesreči, če se miza malce zaziblje.
Franci Horvat
Dostop:
Pot vas bo vodila iz Žiri za Logatec, v kraju Podklanec zavijete desno proti Ravnem. Ko smo prispeli na planoto se je potrebno zapeljati do smerokaza za Dole kjer zavijemo desno takoj nato pa še na levo in sledimo cesti vse do lesene brunarice pri gozdu. Malce pred njo parkiramo vozilo in se usmerimo levo na gozdno vlako. Pri gozdu se bodo pojavile table z napisi »Miza«, tem sledimo do belih označb na kamnih in na drevesih, ki nas pripeljejo v petnajstih minutah do nje.