Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boštjan Lederer

Nedeljski dnevnik - Darja Valenčič: ... se bo kot prvi mišični distrofik povzpel na najvišjo afriško goro

BOŠTJAN LEDERER SE BO KOT PRVI MIŠIČNI
DISTROFIK POVZPEL NA NAJVIŠJO AFRIŠKO GORO

Na vrh Kilimandžara na ročni pogon

Invalidski voziček ni ovira za potovanja, najpomembnejša je volja - Za najboljši popotniški načrt gaje navdušila dolgoletna prijateljica Vesna Škrlj, s katero bosta novo leto pričakala na Zanzibarju

Skoraj 3000 glasov sta prejela Boštjan Lederer in Vesna Škrlj na junijskem natečaju za najboljši popotniški načrt Share Dunlop Spirit in si priborila finančno podporo za tritedensko dogodivščino življenja, ki se bo začela ta konec tedna. Dolgoletna prijatelja bosta v soboto krenila na pot proti severni Tanzaniji, kjer se bosta najprej malo privadila na Afriko, se spoznala z Masaji, s fotografskim objektivom potepala na safariju v nacionalnem parku Serengeti, nato pa bo sledil težko pričakovani vzpon na Kilimandžaro.

»Kar kocine so mi šle pokonci, ko so se vrstili glasovi. Zame je bilo neverjetno, kako množično so se odzvali kolegi, potem pa še ljudje, ki naju sploh ne poznajo. Oglasilo se je tudi nekaj znanih Slovencev in Slovenk, pa tudi iz Tanzanije so nama pisali Slovenci, da lahko prespiva pri njih,« se sicer napetega štirinajstdnevnega glasovanja z veseljem spominja Boštjan Lederer, ki je zaradi mišične distrofije že od otroštva na invalidskem vozičku. Vendar ga ta ne ovira, da ne bi življenja zajemal z veliko žlico. Sploh odkar je pred desetimi leti na rehabilitaciji spoznal Vesno Škrlj, osebno asistentko na Društvu za teorijo in kulturo hendikepa YHD, s katero delita ljubezen do potovanj in željo po nepozabnih dogodivščinah.

Nikoli ne obupaj

O potovanju v Afriko in osvojitvi njene strehe sta Lederer in Škrljeva razmišljala že dolgo, zato sta zgrabila priložnost, takoj ko sta zasledila natečaj za najbolj noro avanturo. »Vesna je bila že dvakrat na Kilimandžaru, in ker je že vse življenje obkrožena z ljudmi na invalidskem vozičku, je vsakič razmišljala o tem, kako noro bi bilo to storiti z vozičkom. Potem pa sem se našel jaz, ki sem ravno toliko nor, da sem rekel da,« z nasmehom pripoveduje Boštjan, za prijatelje Ledi, ki o vzponu s 1800 na 5895 metrov nadmorske višine govori povsem brez treme. »Ali ni tako, da moraš imeti cilj? Če bom že zdaj rekel, da mi ne bo uspelo, potem ne vem, ali se sploh splača iti. Jaz pravim, da bom šel do vrha sam,« se še nasmeje Boštjan, ki se drži mota: Ne glede na to, kako težko je, nikoli ne obupaj.

Zato si tudi ne predstavlja, da ne bi hodil v službo, vozil avtomobila ali živel samostojnega življenja. Petnajst let je delal normalni osemurni delovnik, zadnjih nekaj let pa je moral pristati na polovični delovni čas. »Lahko bi se upokojil, ampak zakaj?« skomigne z rameni, za svoj odnos pa je hvaležen staršem, ki ga niso dali v udoben zavod, ampak so ga vključili v vsakdan. V šolo je recimo tako kot vsi drugi hodil več kilometrov, tudi po snegu, in zaradi takšnih izkušenj danes odkrito pove: »Nič mi ne manjka, sploh se ne počutim, da bi bilo z menoj kaj narobe.«

Z boksom izboljšal pljuča

Čeprav imajo mnogi drugačno predstavo, obstajajo trije lažji, relativno varno dostopi na Kiliman- džaro, ki ne zahtevajo nobenega alpinističnega znanja. In Ledi tudi ne bo prvi, ki se bo lotil tega podviga na invalidskem vozičku oziroma na posebej prilagojenem gorskem vozičku na ročni pogon. Pred njim sta se na vrh Kilimandžara s pomočjo nosačev odpravila že dva paraplegika, bo pa Boštjan, ne glede na to, ali mu uspe dobiti zeleni ali zlati certifikat, prvi mišični distrofik, ki se je odpravil na tako zahtevno pot.

»Ne bomo šli na silo, da ne bo kaj narobe. Zame bo največji izziv dihanje, saj imam zaradi bolezni slabše razvita pljuča. Zato bom za vsak primer tudi večji del poti na kisiku,« je popolnoma realen. Na vzpon se fizično pripravlja že vse od razglasitve zmagovalcev in v tem času je povečal kapaciteto pljuč za več kot 100 odstotkov, kar je dobra popotnica. Pri tem mu je pomagal boks, s katerim se je pripravljal na poganjanje vozička z dvignjenimi rokami.

Seveda pa je vadba zaradi njegove bolezni potekala pod strogim nadzorom osebnega trenerja. Mišična distrofija je namreč posebno obolenje, pri katerem mišična vlakna postopoma propadajo. To pomeni, da se distrofikom mišice po »mus- kelfibru« ne obnovijo. »Tudi tole, kar sem se šel zadnjih nekaj mesecev, bo terjalo svoj davek,« se zaveda Boštjan, a ga to ne odvrača od uživanja v vsem, kar življenje ponuja.

Letenja se je sprva bal, a ko je videl, da z njim nima težav, se mu je odprl svet potovanj. »To je kot droga,« se nasmeje popotnik, ki obožuje Tajsko, kjer je bil že šestkrat. Pa tudi sicer nikoli ne čuti domotožja - kamor koli gre, bi kar ostal tam.

Za konec palme in delfini

Večdnevna pot na Kilimandžaro, dolga okoli 90 kilometrov, je sicer Vesni poznana, lani je celo vodila odpravo, a zaradi izkušnje njenega očeta, ki ga je pod vrhom ustavila višinska bolezen, se z Boštjanom zavedata, da ne bo enostavno nad 2800 metri nadmorske višine, ko se začne zrak redčiti. Tudi statistika kaže, da zaradi višine vsako leto le 40 odstotkom pohodnikov uspe osvojiti vrh. »Višina je zelo nepredvidljiva,« pojasnjuje Boštjan, ki je bil pretekli konec tedna na pripravah v višinskih sobah v Planici. Seveda dopušča možnost neuspeha, a se z njo ne obremenjuje. V vsakem primeru tudi po Tanzaniji sledi še sklepni del na Zanzibarju, kjer bo z Vesno in najboljšim prijateljem Sašem, ki bo opravljal vlogo serviserja, dočakal novo leto, pod palmami srkal koktajle, si ogledal rojstno hišo Freddyja Mercuryja, uresničila pa se mu bo še ena zelo velika želja - plavanje z delfini.

Da bo še pestrejše, pa bosta morala popotnika, ki sta skupaj videla že kar velik del sveta, opraviti še vsaj deset zabavnih nalog, ki se jih že zelo veselita. Med drugim bosta poskusila najbolj pikantno jed, ki jo bosta našla, zapela pesem Happy s taksistom, se lotila lovljenja rib, na vrhu Kilimandžara pa bosta vse, ki bodo tam, učila peti Zdravljico. Kako se bosta odrezala, bomo lahko spremljali na Dunlopovem profilu na facebooku.

Boštjan Lederer in Vesna Skrij sta pred veliko dogodivščino. Del priprav na Kilimandžaro je bila za Boštjana tudi udeležba na ljubljanskem maratonu, kjer je zaradi težav s prestavami na izposojenem vozičku odstopil po 15 kilometrih. »Če bi mi dovolj hitro pripeljali moj navadni voziček, bi šel kar z njim zadnjih šest kilometrov,« je bil odločen, vendar mu ni uspelo, saj je bil promet ohromljen zaradi cestnih zapor.

Darja Valenčič

09.12.2015

 

 

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ VTG Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti