Silvo Baznik: Iz Ljubljane na izhodišče pohoda na Blegoš. 
Avto parkirava pod cerkvijo Sv. Gertrude v vasi Čabrače.
Sva na Gorenjskem, v Škofjeloškem pogorju, majhnem razpršenem naselju, vasici Čabrače nad Hotavljami. Do zadnje kmetije Pri Likarju je nekaj sto metrov, ko se cesta tudi konča.
S hčerjo stopiva mimo zadnje hiše na kolovoz. Le ta kmalu preide v stezico, ki naju popelje na Likarjevo senožet, kjer je potrebno grizti kolena. Tako pokonci se postavi hrib in njegov greben.
Pot poteka ob nizu nekdanjih bunkerjev. Pod nama se bohoti v dolini megla. Pogled na številne hribe, ki se nizajo eni za drugim, je enkraten. Stopava po travnatem, nato gozdnatem južnem grebenu Blegoša, ki naju po dobri uri hoje pripelje do Prve ravni. Tu se pot položi, rahlo vzpne in nato spusti do večjega bunkerja. Stopiva mimo na kopno potko med snegom do gozdne ceste, ki popelje do naslednje, kjer je razpotje. Desno gre proti Jelovici, levo Jelenci. Sprva stopiva malce levo, a kmalu se desno, pri oznaki, odcepi pot na Blegoš. Levo lahko nadaljujemo proti koči na Blegošu. Stopiva v temen gozd in se postopno vzpenjava vedno strmeje. Ko stopiva iz gozda, zagledava nešteto cvetov črnega teloha. Lepo je in za trenutek se ustaviva, preden nadaljujeva vzpon na razgledna pobočja Blegoša. Pot naju popelje mimo bunkerjev do vrha, ki ima že obiskovalce. Pridruživa se jim pri opazovanju okolice.
Kot na dlani so Porezen, vrhovi nad Soriško planino, veriga južnobohinjskih gora in zadaj za njimi očak Julijcev s kopico visokih vrhov. Nasproti je greben Ratitovca z idilično vasico Prtovč. Daleč zadaj so vidne Karavanke s Storžičem in Kamniške alpe s Kočno in Grintovcem. Ne gre pozabiti na številne hribe, ki se nizajo eden za drugim v neskončno daljavo.
Dovolj je pogledov in fotografiranja, čas je po dobrih dveh urah hoje za odmor in dobrote iz nahrbtnika. Minute bežijo, ko mimo stopajo pohodniki. Kmalu se jim pridruživa. Z vrha stopiva nazaj po isti poti. Pri sestopu z zgornjega pobočja stopiva na majhen peščeni trak med travami, ki se hitro konča na robu gozda, kjer zopet uzreva cvetje, nakar stopava po šumečem listju v senci dreves do Prve ravni. Srečujeva pohodnike, ki hite proti vrhu, medtem ko midva vedno bolj toneva na travnata pobočja nad Likarjem.
Travniki pri kmetiji imajo tisto lepo spomladansko barvo. Je mar pomlad, se vprašam, a le ta izgine, ko stopiva na cesto. Pojavi se jesenska rjava in rahel vetrič naju spremlja do avta, od koder se odpeljeva proti Ljubljani. To je bil prvi obisk Blegoša po smučanju z njega pred dvema letoma. Tudi pozimi je obisk tega vrha vreden vsega napora.