Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Film o povezavi

Delo - Dragica Jaksetič: ... ekstremnega športa in reševanja divjih rek

Zakaj kajakaši ljubijo reke in zakaj še bolj ljubijo divje reke? Zakaj so tako nori nanje in zakaj jim posvečajo toliko časa? Njihov častilec, kajakaš Rok Rozman, zapiše Divje Reke. Tako so lepe, tako veličastne in tako ogrožene! O tem govori 13-minutni film, ki ga je Rok sestavil iz 15 ur trajajočega filmskega gradiva, posnetega na 21 rekah v Čilu konec leta 2014, preveslanih v družbi sopotnikov Žana Kunčiča in tam pridruženih »padalcev« Avstralca in domačina.

Se spominjate filmske zgodbe o Vjosi? Divji albanski reki, dolgi 270 kilometrov, ki sta jo preveslala kajakaša Rok in Žan? Film o Vjosi One For The River je šele sledil Rokovi in Žanovi izkušnji v Čileju. Zgodba o divji reki in o divji reki Vjosi je vstopila v javnost s filmom Zakaj. Film Zakaj je bil namreč premierno predstavljen maja letos v kranjski Lajerjevi hiši, z njim pa so kajakaši Leeway Collective in pripadniki evropske iniciative Ohranimo modro srce Evrope, ki jo v Sloveniji vodi Neža Posjak, startali zgodbe divjih rek in svojevrsten boj za njihovo ohranitev.

Kajti Evropa izgublja svoje modro srce, izgublja svoje zadnje divje reke, velike reke Balkana. Zaradi interesov kapitala, velikih dobičkov od elektrike, proizvedene v velikih hidrocentralah, svoje modro srce izgublja ves svet, tudi Čile. »Tudi tam se je na koncu na vsaki reki izkazalo, da imajo tudi na njej vsaj en načrt za graditev hidrocentrale. Tam lahko celo kupiš reko in počneš z njo, kar te je volja,« pravi kajakaš Rok Rozman.

Rok in Žan iz Leeway Collective sta na čilenskih rekah veslala od lanskega novembra do letošnjega januarja. »Tja sva šla brez načrta. Žan je samo predlagal, pojdiva v Čile. Imel sem nekaj prihrankov, pa sem rekel »pejva«. Prej sem bil zelo zaposlen, da se sploh nisem poglabljal, kam letiva. Vedel sam samo, da letiva v Čile. Mislil sem, da je načrt naredil vsaj Žan, a se je na letalu izkazalo nasprotno. V žepu je imel le listek z nekaj imeni rek, ki bi jih zelo rad preveslal. In tako sva tam preživela dva meseca, nisva vedela ne kje sva ne kaj naju čaka, na koncu pa je bilo najboljše prav to! Vsak dan se nama je zgodilo kaj nepredstavljivega in lepega. Spoznavala sva nove ljudi, veslala vsepovsod, nekatere reke so bile tako nore, da še danes težko verjamem ...

Naključno sva se srečala sva z Avstralcem in z njim preživela ves čas. Našla sva tudi domačina z imenom Guillermo, ki je bil nor na kajak, imel je avto, česar midva nisva imela, in ni imel denarja, imel pa je željo iti na kajakaški izlet. Vse se je lepo sestavilo. Bili smo klapa štirih norcev, skupaj smo potovali mesec in pol, skupaj naredili 6000 kilometrov večinoma po makadamu brez plana iz dneva v dan, z reke na reko. Bila je izjemna izkušnja s kajakaškega vidika, saj sva veslala tehnično težke reke z oceno V., kar je primerljivo, kot če preplezaš kako res težko steno, bistvo izleta pa je bilo, da smo bili bogu za ritjo, odvisni sami od sebe, da je bilo kdaj res zelo na meji, pa se na koncu k sreči ni zalomilo in da tam v Patagoniji, na drugem koncu sveta, tako spoznaš tudi samega sebe.«

Snemala sta spotoma, na rekah in na suhem. Ko pa sta se vrnila, se je Rok lotil obdelave gradiva, 270 GB posnetkov. »Za cilj sem si dal, da to zgostim v 15 minut in da v tem času povem bistvo kajakaštva, filozofijo, da opozorim tudi na čustveno noto kajakaštva, zakaj nam je kajakaštvo všeč. Film sem delal skoraj tri mesece, vse večere, tudi ponoči. Popolnoma amaterska produkcija, z nasveti sta mi pomagala Anže Osterman in Nejc Miljak, uvodno špico pa je sestavil Žiga Radulj. In nastalo je to, kar je šlo danes (1. decembra) na internet in kar so si ogledali že na dveh festivalih, na primer v Italiji na Adventure Outdor Festival, še na dveh pa si bodo,« pojasnjuje Rok. Film so že sprejeli na festival Bovec Outdor Film Festival, ki bo od 26. do 28. decembra, in na Festival gorniškega filma Domžale, ki bo februarja v Cankarjevem domu.

»A vam povem še eno zgodbo?« ponudi Rok. Seveda. »Avstralec, ki se nama je pridružil, je bil Benjamin Webb. V Čile je prišel sam in za mesec in pol, na koncu pa je ostal skoraj tri leta. Slišal je namreč, da hočejo zajeziti reko Mareňan v Peruju, ki je izvirni krak Amazonke. In vsak, ki se malo spozna na reke, ve, da če zajeziš izvirni krak, bo prej ali slej cela reka propadla. Nihče v Limi ni ničesar vedel o tem, zato je sam sprožil gibanje proti jezovom. Ko smo se spoznali, je ravnokar oblikoval svojo spletno stran, da bi zbral denar za svoje ideje. In po mesecu v Patagoniji, ko smo prvič lahko prižgali računalnik in se povezali z internetom, je padel po tleh od sreče, ko je videl, da ima na računu zajetno vsoto denarja. Zgodba se je nadaljevala še z novimi donacijami in tako, da so se mu pridružile številne organizacije. Vse letošnje poletje je organiziral odprave čez veliki kanjon reke Mareňan. Odprava pa izgleda tako, da si na raftu 25 dni, samoosrkbno, ker je vmes le nekaj vasi. Nastalo je ogromno gibanje v Peruju, ki mu dobro kaže, januarja pa bo izšel tudi dokumentarni film o tej reki, ki bo glavno orožje za nadaljne akcije proti jezovom na tej izjemni reki.«

In katera reka, še vedno divja, čaka na te »norce«, ki vejo, zakaj? »Najbolj nori smo na Sočo, ker smo tam zrasli, a čaka nas prav vsaka divja reka!« odgovori Rok.

  01.12.2015 19:00



 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti