Novi tednik Celje - Teja Podgoršek: Potep po Lendavskih goricah, razgledovanje z Vinariuma in nabiranje energije ob Bukovniškem jezeru
»Radovednost je lepa čednost,« nam je govoril profesor geografije, ko nas je v svojih predavanjih vodil po najbolj oddaljenih deželah sveta in nas s pripovedmi o Sloveniji navduševal nad njenimi lepotami. Opremljene z dobro voljo in radovednostjo smo se v začetku septembra najprej zapeljale proti Celovcu in se povzpele na Pyramidenkogel - najvišji leseni razgledni stolp v Evropi. Pogled s sto metrov visokega stolpa na Vrbsko jezero nas je popolnoma očaral, zato smo sklenile, da bomo to »čednost« nadaljevale in odpravile smo se še na Vinarium - najvišji slovenski razgledni stolp.
V Lendavske gorice se je najbolje podati na lep sončen dan, sicer razgled na Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško s 53,5 metra visokega razglednega stolpa ni tako spektakularen. Odprta razgledna ploščad na vrhu, do koder vodi 240 stopnic - tisti z manj kondicije se lahko v deveto nadstropje pripeljejo z dvigalom - nudi prekrasen pogled na pokrajino s številnimi vinogradi in zidanicami. Nadstropje nižje so za obiskovalce uredili zastekljen razgledni prostor, v pritličju pa še manjšo trgovinico s spominki in prospekti s turističnimi informacijami. Stolp ni zanimiv samo zato, ker ponuja razgled na štiri države; z njegovo pomočjo želijo Lendavčani med omenjenimi državami krepiti prijateljske vezi in ga vključiti tudi v promocijo vinsko-turistič-ne ceste. Arhitekt Oskar Virag je idejo pletenja koša prenesel v konstrukcijo stolpa in skušal tudi na takšen način opozoriti na kulturno dediščino Lendave ter na njene domače lokalne dobrote, ki jih lahko obiskovalci poskusijo v eni od lesenih hišk pod stolpom.
Od kapelice do piramide
Domov se nam ni mudilo, zato smo pot nadaljevale do bližnje kapelice Svete trojice. Na griču sredi vinogradov je prvotno stala vojaška utrdba, ki je Turki zaradi skrbno izbrane lege v času svojih vpadov niso nikoli zavzeli. Ko so se turški vdori na slovenska tla končali, so verniki v zahvalo za boljše čase postavili številne cerkve in kapelice, med
njimi tudi kapelico Svete trojice. V njej je na ogled naravno mumificirano truplo brez sledi balzamiranja, zaradi česar ga poznavalci štejejo med prave čudeže narave. Popoldne smo se ustavile pri piramidi, ki stoji na 328 metrov visoki - najvišji pohodniški točki Lendavskih goric. Ker smo se do njenega vznožja pripeljale z avtomobilom, se v pohodniški knjižici seveda nismo mogle vpisati. Člani planinskega društva namreč vanju vpisujejo svoje vzpone, ki jih z ene od petih predpisanih izhodiščnih točk do piramide opravijo peš ali s kolesom.
Po Lendavi in njeni okolici
Mogočen grad, ki je nad Lendavo stal že v 12. stoletju in ki so ga v 19. stoletju temeljito predelali, je viden že od daleč. Danes sta v gradu galerija in muzej; galerijska zbirka hrani likovna dela lendavskih umetnikov in zbirko umetnin, ki so nastale v okviru tradicionalnih mednarodnih kolonij. Z gradu smo se spustile do mestnega središča in se mimo župnijske cerkve svete Katarine, gledališke in koncertne dvorane ter kulturnega doma sprehodile do sinagoge, kjer je danes prireditveni prostor. Pred mrakom smo se mimo Bukovnice zapeljale še do ene znamenitosti - umetnega akumulacijskega Bukovniškega jezera, ki so ga zaradi poplav zajezili in ga sprva namenili za ribogojništvo. Na jezeru, ki se skriva med kostanjevimi in bukovimi gozdovi in ki je pomemben razmnoževalni habitat dvoživk, se v zadnjem času razvijata tudi ribolov in športni ribolov. Na hribčku nad jezerom je kapelica svetega Vida; v bližini izvira zdravilni studenec z istim imenom, katerega zdravilnost je znana že vrsto let. Radiestezisti so na območju jezera označili kar 26 energijskih točk, ki potekajo ob približno kilometer in pol dolgi gozdni učni poti.
Potepanje po Lendavskih goricah smo morale zaradi kratkega novembrskega dne na hitro končati. Napolnjene z novo energijo smo na poti proti domu sklenile, da se bomo spomladi v te konce ponovno vrnile.
TEJA PODGORŠEK