Silvo Baznik: Večerni in jutranji ženin NE je bil povod, da sem se 
sam pripeljal na tisočosem metrov nadmorske višine v vas Prtovč in parkiral poleg cerkve. Toplo sončno jutro me je pospremilo na pot.
Stopim mimo spomenika NOB do začetka vasi v smeri Ratitovca čez Povden po cesti mimo hiš levo. Cesta se rahlo spusti in spremeni v širok kolovoz, ki se vzpenja skozi gozd. Prekoračim dva studenca in po pol urah stopim na sedlo, ki je spremenjeno od mojega zadnjega obiska. Napeljan je daljnovod, ki je močno spremenil pokrajino. Nadaljujem desno po poti, ki se prične strmeje vzpenjati in srečam pohodnika, ki se že vračata z vrha. Ko pridem iz gozda, sem na strmih travnatih pobočjih in višje stopim mimo skalnatih stolpičev na glavni greben. Teren se položi in v prijetni hoji dosežem ravnico pred Krekovo kočo.
Pričelo je pihati. Hitro oblečem jopič, se okrepčam iz nahrbtnika in nato nadaljujem pot v smeri Soriške planine. Pod kočo sta v vrtači dve napajališči za živali z rahlo pomrzjeno vodo. Stopim mimo zimskega bivaka navzdol in se nato povzpnem ob pašni ograji na greben, ki me privede na vzhodni predvrh Altermaverja. Sledi kratek spust in ko pot zavije desno, jo zapustim in se vzpnem po grebenu na najvišjo točko Ratitovca.
Z Altermavra na višini 1678 metrov je prelep razgled tako na vas Torka globoko pod vrhom kot na Škofjeloško pogorje, Julijce, Karavanke in Kamniške Alpe. Vse to je potrebno fotografirati in temu opravilu posvetim kar precej časa. Kot na dlani so Blegoš, Porezen, Črna prst, Ogradi, Triglav, Kukova špica, Vajnež, Stol, Storžič, Kočna, Grintovec in še številne gore. Lep je pogled tudi na vrhove Ratitovca, Kremanta, Glatkega in Kosmatega vrha.
Vrnem se nazaj in stopim mimo koče, kjer je sedaj že nekaj pohodnikov, na Glatki vrh (1667 m), ki me tudi tokrat ni razočaral. Kot običajno je veter tu najmočnejši. To me prisili, da ga hitro zapustim.
Sestopim po severovzhodnem grebenu ob žični ograji v gozd, kjer sledim komaj vidni stezici, polni jesenskega listja do razpotja za planini Pečana in Klom, Razor v smeri Prtovč in Kosmatega vrha, ki je moj današnji tretji cilj.
Pot gre mimo naslednjega ostanka bunkerja na gozdno cesto, ki jo kmalu zapustim in se pričnem vzpenjati po pobočju, kjer zasledim komaj vidno stezico, ki me pripelje na prostran Kosmati vrh na višini 1643 metrov, s katerega se lepo vidne Dražgoše in Železniki. Daleč naprej nad meglo vidim Šmarno goro in prepustim se sanjarjenju v rahlem vetriču in toplih sončnih žarkih.
Z vrha grem po markirani stezici, ki se spušča ob robu prepadnih pečin, se rahlo vzpne in spusti in nižje se priključi poti v krnico Razor. Sestopim in srečujem vedno več pohodnikov. Pot se spusti v gozd, ki je doživel precej sprememb. Poln je novih cest in kolovozov. Malce po njih in malo po markirani poti in čez čas se spustim nazaj v vas.
Ura je pol enih, ko se ustavim na polnem parkirišču. Lepa krožna pot je zaključena. Preobujem se, nahrbtnik gre v prtljažnik, jaz pa za volan in odpeljem se proti domu.