Večer, Reportaže-ljudje - Andreja Čibron Kodrin: Solčavska panoramska cesta je med ljubitelji gora že dolgo priljubljena
K prepoznavnosti pomagajo nove informativne table, ki so jih postavili s pomočjo EU.
Na Solčavsko, ki se ponaša z nazivom evropska destinacija odličnosti, se lahko podate tudi po Solčavski panoramski cesti in obiščete vasi Solčava in Podolševa ter tri vzporedne alpske doline, Logarsko dolino, Matkov kot in Robanov kot. Skupna dolžina Solčavske panoramske ceste je 37 kilometrov, pri čemer je osnovna trasa dolga 21 kilometrov, preostalo so razširjene različice. Označenih je 18 razglednih točk ob naravnih in kulturnih zanimivostih, s pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe, doline in kmetije. Na razglediščih so urejena parkirišča in klopi, celo počivalniki za bolj zahtevne popotnike.
Pastirček in zmaj
Označenih je tudi 14 tematskih, sprehajalnih in lahkih pohodniških planinskih poti. Sprehajalni poti vodita v Robanov kot in k slapu Rinka, tematske poti popeljejo do Solčavske tise, po Fidovem gaju, do Šikančeve zijavke, Potočke zijalke in do izvira kisle vode ter po Logarski dolini. Za planince so primerne poti na planino Grohot, Okrešelj, Klemenčo jamo, Strelovec, v Matkov kot in do Matkovega škafa. Na Solčavsko panoramsko cesto je mogoče vstopiti na štirih mestih, in sicer z mednarodnega mejnega prehoda Pavličevo sedlo iz Avstrije, v Solčavi in Logarski dolini ter na Zgornjem Slemenu s koroške strani. S te vstopne točke smo jo z avtomobilom spoznavali tudi mi, seveda se nanjo lahko podate tudi z motorjem, kolesom ali pa jo prehodite peš.
Da bodo na potepanju uživali tudi otroci, so zanje v solčavskem Centru Rinka pripravili posebno nalogo, podrobneje razloženo v vodniku po tej cesti. Pastirčku Krištofu, ki mu je v hudi nevihti ponoči ušlo pet ovac, pomagajo iskati izgubljeno čredico. Ob postankih na Solčavski panoramski cesti pastirček razkriva delčke zgodbe, zmaj Lintver mlajši pa jim nalaga naloge iz nagradne igre.
In kakšna je povezava pastirčka z zmajem? Krištof je daljni potomec deteta, ki ga je na pragu cerkve z zibko vred odložila povodenj, ko jo je povzročil stari zmaj Lintver. Ta je pred davnimi časi prekljuval steno med Klemenčo pečjo in Orlovcem, ki je zadrževala jezero, med izlivanjem le-tega pa ga je ubil podirajoči se macesen s sedmimi vrhovi. Zmaj je kraljeval v jezeru, kjer je danes Matkov kot. Njegov potomec, mladi Lintver, pa zdaj živi v soteski Lamotje, v votlini, kjer je pred sto leti res živel divji lovec Šikanec s svojo številno družino.
Na Solčavskem je aktivnih 50 tradicionalnih kmetij. Solčavska panoramska cesta pelje mimo samooskrbnih visokogorskih kmetij, med njimi so tudi izletniške in turistične s ponudbo domače hrane in prenočišči. Z različnih razglednih točk se vidijo kmetije Gradišnik, Matk, Kočnar, Perk, Covnik, Ložekar, Pastirk, Klemenšek, Macesnik, Žibovt, Šumet, Rogar, Ploder, Strevc, Ramšak, Majdač, Potočnik, Bukovnik, Podbrežnik, Štiftar, Ošovnik, Prodnik, Robnik, Osojnek, Ivanjek, Logar in Plesnik.
Kmetija Macesnik, od koder se odpirajo izjemni razgledi, je denimo kulturni spomenik državnega pomena (ki pa ni odprt za obiskovalce), saj se ponaša s tehniško dediščino vodnih naprav. Po njej se imenuje največji aktivni plaz v Sloveniji, ki je odnesel most, tako da se preko plazišča zdaj peljemo po nadomestnem železnem mostu.
Bližnja kmetija Rogar je najvišje ležeča turistična kmetija z nastanitvijo v Sloveniji, znana po domačih marmeladah. Je izhodišče za vzpon do Potočke zijalke, Lipševih vrat ali pa na Olševo oziroma za sprehod do izvira kisle vode, tako kot bližnja turistična kmetija Strevc. Ob tajhtu je urejen prostor za počitek in uživanje ob razgledih na Olševo, Raduho in masiv Kamniško-Savinjskih Alp.
Na Klemenškovi izletniški kmetiji so strehe v celoti prekrite z macesnovimi deskami iz solčavskih gozdov, zato je zaželen motiv fotografov, menda je največkrat fotografirana kmetija na Slovenskem.
Izletniška kmetija Bukovc (Bukovnik) je postavljena pod goro Raduho, na višini 1327 metrov, in velja za najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji. Obiskovalci, ki se tod mimo namenijo po sprehajalni poti na planino Grohot ali po planinskih poteh na Raduho, se lahko okrepčajo s kislim mlekom in ajdovimi žganci.
Zdrava kisla voda za osvežitev
Logarska dolina in Robanov kot sta razglašena za krajinski park, skupaj z Naturo 2000 pa varovano območje narave obsega kar 80 odstotkov Solčavskega. Med naravnimi znamenitostmi je tudi izvir kisle vode ali kislice, razglašen za naravni spomenik.
Najstarejši znani zapisi o tej mineralni vodi so iz leta 1856, ko je po teh krajih potoval in jih proučeval dr. F. Rolle, cesarsko-kraljevi geognostik. O njej je pisal leta 1877 tudi Johann Frischauf v opisu Savinjskih Alp.
Voda je pitna, sicer nekoliko nenavadnega okusa. Ker stik z zrakom povzroča oksidacijo dvovalentnega železa, ki pa ga organizem zelo dobro vsrka, je treba vodo popiti kar pri izviru. Ta je urejen, zato je natakanje železove kislice preprosto. "Izvirska voda je bogata z železom, magnezijem in kalcijem in je precej kisla. Vsebnosti mangana, aluminija, cinka, niklja in barija so v primerjavi z drugimi izviri v Karavankah povišane, nekoliko povišane pa so tudi vsebnosti tako imenovanih redkih zemelj," so zapisali Mihael Brenčič, Tadeja Šubic in Tomaž Acman na predstavitveni tabli. Voda je znana po zdravilnih učinkih, saj spodbuja delovanje krvotvornih organov in ugodno vpliva na lajšanje simptomov pomanjkanja železa.
Tudi če ne boste pokusili zdravilne vode, se boste po pohajkovanju po Solčavski panoramski cesti odlično počutili, nadihali se boste svežega zraka, vsrkali vase edinstvene razglede na vrhove in doline ter uživali v tišini gorskega sveta.
Besedilo in foto: Andreja Čibron Kodrin
Fotografiji:
(1) Zmaj mlajši je mnogo prijaznejši od svojega očeta
(2) Izvir zdravilne železove kislice je v gozdu, nedaleč od ceste